TV komentar / Se vidimo 9. maja, na dan zmage!

Primitivnost – s tem imamo opravka. S primitivnimi tipi, ki lomastijo po javnem radiu in televiziji. Velika večina ustvarjalcev na javnem zavodu ni verjela, da se lahko to zgodi – da gre lahko iliberalna oblast tudi v Sloveniji tako daleč, da bo uničila vse, kar lahko uniči, ker pač ne mara profesionalnih medijev, ampak propagandne.

Madžarska ni daleč, Poljska tudi ne, vse to smo že videli tam, ne nazadnje pa smo takšno zasedbo RTV Slovenija videli že dvakrat: leta 2006 in leta 2012. Avtokracija je namreč na tako grob način zasedla TV Slovenija že tretjič. Le da tokrat najbolj grobo, očitno zato, ker v prvih dveh poskusih moči in odpora niso mogli zlomiti, pa tudi zato, ker je v Evropi že toliko skvarjenih demokracij, ki so se spremenile v avtokracije, da si tudi novi avtokrati več upajo, pa še – slabi zgledi vlečejo. Kar se dogaja na RTV Slovenija danes, je v zadnjih dveh letih doživelo že na desetine institucij v Sloveniji, le da ima medij večjo moč, novinarji pa tudi, da javnosti to povedo in sporočijo. Zato za Studio City ve celotna Slovenija. A prav zato je na drugi strani tudi ravnanje z RTV Slovenija tako grobo.

Studio City so domnevno ukinili do 9. maja. Določili so mu volilni molk. A tem ljudem ne gre verjeti prav ničesar.

»V času, ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, je treba najodločneje obsoditi tudi avtokracijo, ki je napadla nacionalko, to hišo.« To je bil predzadnji stavek Marcela Štefančiča, jr.; potem ko si je pred našimi očmi oblekel črn suknjič. In nato je dodal: »Vidimo se 9. maja, na dan zmage.«

V torek, dan po zadnjem Studiu City, je bil ob 21. uri na prvem programu TV Slovenija na sporedu nemški dokumentarec Varuhi demokracije. Naj navedemo kar napoved, ki jo je objavila sama RTV Slovenija na svoji spletni strani: »Kjer vladajo populisti in avtokrati, se šibijo državljanske svoboščine, kritiki oblasti in nevladne organizacije. Aktivisti so pogosto tarča napadov in aretacij, nevladniki ostanejo brez financiranja. Ali živimo v času globalnega frontalnega napada na civilno družbo? Avtorji dokumentarne oddaje raziščejo dogajanja v družbah Indije, Rusije in Poljske.« Vse, kar smo v odličnem dokumentarcu lahko poslušali o dogajanju v Indiji, v Rusiji in na Poljskem, smo poznali. Vse to namreč doživlja Slovenija, Janša in njegovi ravnajo popolnoma enako, nadlegujejo in ustavljajo financiranje nevladnih sektorjev, preganjajo novinarje in televizijske voditelje, omejujejo svobodo govora in pritiskajo na medije. To je bil dokumentarec o Sloveniji, dokumentarec o Janši, Jadranki Rebernik, Igorju Pirkoviču, Alešu Hojsu, Urošu Urbaniji, o tem, kam nas pelje ta naša avtokracija.

Ja, tako to je. Takšne tipe vedno nekje dohiti. Nekje jih vedno pričaka ogledalo, ki razkrije njihovo naravo in patetičnost prozornosti njihovih ravnanj in dejanj. Tokrat se je to zgodilo na istem kanalu ob isti uri le 24 ur kasneje.

Dober suknjič, mimogrede.