Strawberry Mansion

za +

Znanost sanj.

Strawberry Mansion je sci-fi s sijajno premiso – v prihodnosti bo največji trg in najlukrativnejši naravni vir nezavedno. Sanje bo mogoče izkoriščati, monetizirati. Iz njih bo mogoče iztisniti vrednost. V njih bo mogoče celo oglaševati. James Preble (Kentucker Audley) je revizor, zategnjeni kafkovsko-gilliamski birokrat, ki v distopični prihodnosti pregleduje in obdavčuje sanje – če ljudje preveč bujno, preveč slikovito, preveč razkošno sanjajo, jih obdavči. To počne podnevi, a ponoči tudi on sanja – bujno, mučno, absurdno, fantazijsko.

Potem pa ga pošljejo k Belli (Penny Fuller), ostareli umetnici, ki pa še vedno bujno in ekscentrično sanja, a se že leta izmika plačilu davkov. Ko pride k njej, ugotovi, da je sanje vse življenje snemala na videokasete, ne pa digitalno, kar je logistični problem (videokaset je več kot dva tisoč!), toda ko se vanje poglobi, ga njen sanjski opus pripelje do njene mlajše verzije, do mlade Belle (Grace Glowicki), v katero se zaljubi. Strawberry Mansion, ki Nolanovemu Izvoru dolguje manj, kot ta dolguje Gondryjevi Znanosti sanj, na kozmično igriv, konspirativno odbit, nadrealistično nepredvidljiv, sladoledno analogen, jagodno rožnat, steampunkovsko borgesovski, mikrobudžetni način poudari, da so sci-fiji – filmi o paradoksih časa, aporijah sanj, bizarnosti budnosti, nasilnosti konformizma in represivnosti kapitalizma – najboljše zgodbe o ljubezni. (Vudu, iTunes)