Luka Volk

 |  Mladina 12  |  Politika

Vsi kipi Jožeta Pučnika

Ob devetdeseti obletnici rojstva je Pučnik dobil kar dva nova doprsna kipa – enega na sedežu stranke SDS in drugega na Brdu pri Kranju

Na Brdu pri Kranju so zdaj – le streljaj stran od mesta, kjer je nekoč stala zbirka kipov NOB – odkrili še en Pučnikov kip. Vlada se je, morda nekoliko presenetljivo, izdelavo kipa odločila ponovno zaupati Metodu Frlicu.

Na Brdu pri Kranju so zdaj – le streljaj stran od mesta, kjer je nekoč stala zbirka kipov NOB – odkrili še en Pučnikov kip. Vlada se je, morda nekoliko presenetljivo, izdelavo kipa odločila ponovno zaupati Metodu Frlicu.
© gov.si

Z Brda pri Kranju je lani skrivnostno izginila zbirka kipov s tematiko NOB. Oblast jih je premaknila v Park vojaške zgodovine Pivka, kjer naj bi jih restavrirali in jim nato v tamkajšnjem parku namenili novo postavitev. Da so bili na posestvu Brdo očitno moteči prav nekateri kipi – in to iz prav enega zgodovinskega obdobja –, priča dejstvo, da je vlada kmalu po umiku prvega kipa dala le streljaj stran, na Račji otok, postaviti spomenik, posvečen Demosu. Zdaj je vlada pred Kongresnim centrom Brdo dala postaviti še doprsni kip Jožeta Pučnika.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Luka Volk

 |  Mladina 12  |  Politika

Na Brdu pri Kranju so zdaj – le streljaj stran od mesta, kjer je nekoč stala zbirka kipov NOB – odkrili še en Pučnikov kip. Vlada se je, morda nekoliko presenetljivo, izdelavo kipa odločila ponovno zaupati Metodu Frlicu.

Na Brdu pri Kranju so zdaj – le streljaj stran od mesta, kjer je nekoč stala zbirka kipov NOB – odkrili še en Pučnikov kip. Vlada se je, morda nekoliko presenetljivo, izdelavo kipa odločila ponovno zaupati Metodu Frlicu.
© gov.si

Z Brda pri Kranju je lani skrivnostno izginila zbirka kipov s tematiko NOB. Oblast jih je premaknila v Park vojaške zgodovine Pivka, kjer naj bi jih restavrirali in jim nato v tamkajšnjem parku namenili novo postavitev. Da so bili na posestvu Brdo očitno moteči prav nekateri kipi – in to iz prav enega zgodovinskega obdobja –, priča dejstvo, da je vlada kmalu po umiku prvega kipa dala le streljaj stran, na Račji otok, postaviti spomenik, posvečen Demosu. Zdaj je vlada pred Kongresnim centrom Brdo dala postaviti še doprsni kip Jožeta Pučnika.

Pučnik je bil tisti politik, ki nikoli ni postal Václav Havel, je ob njegovi smrti leta 2003 v Mladinini biografski rubriki »Kdo je kdaj« zapisal Bernard Nežmah. Kljub vsem pravim nastavkom, ki so takrat narekovali tranzicijski prehod, mu na predsedniških volitvah leta 1990 ni uspelo premagati Milana Kučana.

Leta 2006 je bil v prostorih stranke SDS odkrit prvi doprsni kip Jožeta Pučnika. Ta je bil leta 2018 nato prestavljen v konferenčno sobo v evropskem parlamentu, poimenovano po Pučniku

Leta 2006 je bil v prostorih stranke SDS odkrit prvi doprsni kip Jožeta Pučnika. Ta je bil leta 2018 nato prestavljen v konferenčno sobo v evropskem parlamentu, poimenovano po Pučniku
© SDS

Leta 1958 je bil prvič aretiran zaradi člankov v Reviji 57, v katerih je kritiziral gospodarsko politiko komunističnega sistema. Obsojen je bil na devet let zaporne kazni. Po petih letih je bil izpuščen iz zapora. Ponovno je začel pisati, svoje misli je objavljal v naslednici Revije 57 – v reviji Perspektive. Leta 1964 je bil zato spet aretiran in obsojen na dodatni dve leti zapora.

Ker mu ob vrnitvi na svobodo ni uspelo dobiti službe, se je odpravil v Nemčijo.

Minula so leta, dokler se leta 1989 ni vrnil v Slovenijo in bil izvoljen za predsednika Socialdemokratske zveze Slovenije, ki se je kmalu zatem preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije –nato je postal tudi voditelj koalicije Demos, ki je leta 1990 prejela največ glasov na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Kljub temu pa je na predsedniških volitvah izgubil proti Milanu Kučanu.

Lani, ob tridesetletnici samostojnosti Slovenije, sta bila v Slovenski Bistrici postavljena kipa bratoma Pučnik. Izdelava kipov je bila zaupana Viktorju Gajkoviču.

Lani, ob tridesetletnici samostojnosti Slovenije, sta bila v Slovenski Bistrici postavljena kipa bratoma Pučnik. Izdelava kipov je bila zaupana Viktorju Gajkoviču.
© gov.si

Dve leti kasneje so socialdemokrati na volitvah doživeli hud poraz in komaj prestopili parlamentarni prag. Kmalu zatem je Pučnik odstopil z vrha stranke – nadomestil ga je Janez Janša, ki je v stranko prišel iz Slovenske demokratične zveze. Socialnodemokratska stranka se je pridružila Evropski ljudski stranki, nato pa je sledil obrat v desno, ki je bil simbolično potrjen s preimenovanjem stranke v Slovensko demokratsko stranko leta 2003. Pučnik se je umaknil v Nemčijo, kjer je januarja 2003 tudi umrl.

Pučnik je že v času prestajanja zaporne kazni postal nekakšen idol generacije. Dramatik Dominik Smole mu je posvetil Antigono, kjer ga upodobi v liku Paža. Primož Kozak je napisal dramo Afera, v kateri osebnost Pučnika spregovori kot Simon.

Leta 2007 je dal Muzej novejše zgodovine izdelati kip Pučnika Metodu Frlicu, vendar Janša z njim ni bil zadovoljen, saj si je avtor dopustil preveč umetniške svobode. Povsem zadovoljen ni bil niti z njegovim drugim poskusom.

Leta 2007 je dal Muzej novejše zgodovine izdelati kip Pučnika Metodu Frlicu, vendar Janša z njim ni bil zadovoljen, saj si je avtor dopustil preveč umetniške svobode. Povsem zadovoljen ni bil niti z njegovim drugim poskusom.
© Matej Leskovšek

Podobno ga po smrti slavi tudi Janez Janša. Leta 2006 je bil ustanovljen Inštitut dr. Jožeta Pučnika, še danes dejaven »think tank« politične desnice. Leto kasneje je prva Janševa vlada ljubljansko letališče preimenovala v Letališče Jožeta Pučnika. Istega leta je Muzej novejše zgodovine Slovenije – tako kot danes pod vodstvom Jožeta Dežmana – naročil Pučnikov kip. Vendar pa Janša z njim domnevno ni bil zadovoljen, avtor kipa Metod Frlic naj bi si namreč ob ustvarjanju dovolil preveč umetniške svobode. Pretirano ni bil zadovoljen niti z njegovim drugim poskusom. Na pobudo Milana Zvera so nato eno od dvoran v stavbi evropskega parlamenta v Bruslju poimenovali po Pučniku in tja kasneje premestili kip Pučnika, ki je sprva sicer krasil prostore stranke SDS. Ob tridesetletnici samostojnosti Slovenije so mu postavili še kip v rodni Slovenski Bistrici. Ob Pučnikovi devetdeseti obletnici rojstva pa je novi kip Pučnika ponovno dobil svoje mesto na sedežu stranke SDS, pod taktirko kulturnega ministrstva pa tudi na Brdu pri Kranju. Slednjega je presenetljivo spet izdelal Metod Frlic.

»Pučnik je pomembna zgodovinska osebnost, a tudi zelo ambivalentna,« razlaga zgodovinar dr. Božo Repe. »Njegova politika je temeljila na sovraštvu do Jugoslavije, kar je sicer s človeškega vidika povsem razumljivo glede na to, kaj je moral prestati, z državniško držo pa ima bolj malo opraviti.« Neskončni hvalospevi Pučniku pa pogosto radi zamolčijo, da je bil ne nazadnje »on tisti, ki se je kljub izjavi skupščine o dobrih namenih in dogovoru strank kot predsednik Demosa in socialdemokratske stranke zavzemal za ’darvinistično’ podeljevanje državljanstev prebivalcem iz drugih republik – torej samo tistim, ki naj bi jih Slovenija potrebovala. Iz tega je zrasel idejni koncept izbrisanih, čeprav pri izvedbi Pučnik potem ni sodeloval.«

Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva se je (novi) doprsni kip Pučnika spet vrnil domov na Trstenjakovo. Je delo mladega kiparja Lana Seuška. /

Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva se je (novi) doprsni kip Pučnika spet vrnil domov na Trstenjakovo. Je delo mladega kiparja Lana Seuška. /
© SDS

Bistveno vprašanje je, zakaj se Janša na vse pretege in ob vsaki priložnosti trudi Pučniku postavljati nova spominska obeležja. In ob tem odstranjuje stara. Dr. Repe odgovarja, da gre za »sestavni del vizualnega prikrajanja zgodovine«. Hkrati pa je recept naravnost leninistično preprost: »Pučnik naj bi bil najpomembnejša oseba osamosvojitve, takoj za njim pa pride seveda tisti, ki ga je nasledil. Tako je to šlo v Sovjetski zvezi: najprej portret Marxa, potem Lenina in nazadnje Stalina (ali pač trenutno vladajočega). Bolj ko povzdiguješ predhodnika, bolj s tem pravzaprav povzdiguješ sebe.«

Iz tega lahko izpeljemo predvsem eno: Janša očitno kipe drugim postavlja v upanju, da jih bodo nekega dne drugi postavljali tudi njemu. In obenem svojo politično zapuščino poskuša graditi na plečih drugih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.