Zlorabljena policija

Ko je jeseni 2020 vlada zapovedala enega izmed lockdownov za preprečevanje širjenja epidemije, je policija dobila nalogo, da najmočneje pritisne prav na petkove protivladne protestnike, čeprav je šlo za shode omejenega števila ljudi na prostem. Nekaj deset vidnejših protestnikov je zato posedlo v avtomobile in v znak protesta zoper vladno avtokracijo nekajkrat zakrožilo okoli oblastnih simbolov, poslopij državnega zbora, vlade … Ker jim policija ni mogla izdati kazni za kršenje epidemioloških zapovedi, jim je v sicer prazni večerni Ljubljani izrekla kazni za oviranje prometa, neprimerno uporabo smernikov in svetlobnih signalov ter za hupanje.

Ena izmed oglobljenih protestnic, Sanja Fidler, se je ob pomoči Pravne mreže za varstvo demokracije pritožila zoper kazen za hupanje. Tedaj je za Radio Študent povedala: »Ustavljali so nas zaradi prometnih prekrškov, sama sem dobila več kazni za hupanje. Hupanje v tem primeru ni bil prometni akt, ampak akt protesta, kar je bilo očitno.« Na policiji njene pritožbe, pričakovano, niso vzeli resno, zato je zadeva pristala na sodišču. To je ugodilo zahtevi za sodno varstvo in postopek ustavilo.

Pri pravni mreži pojasnjujejo, da je sodišče upoštevalo, da sta »pravici do svobodnega izražanja in svoboda zbiranja ter združevanja temeljni ustavni pravici, ki ju je mogoče izraziti tudi s trobljenjem v avtomobilu«. Prav tako, da je treba v konkretnem primeru upoštevati, da »je protestnica vozila v organizirani koloni vozil, pri čemer so tudi ostali vozniki uporabljali zvočne opozorilne znake. Zato je bilo ostalim udeležencem prometa znano, da vozniki s hupanjem niso opozarjali na nevarnosti v cestnem prometu, temveč je šlo za obliko protesta. Sodišče je tudi opozorilo, da gre za situacijo, ki je po intenzivnosti in jakosti primerljiva s poročnim slavjem, ki ni nikoli sankcionirano.«

To je le eden v vrsti primerov, ko je bilo policijsko ravnanje zoper posameznike na sodišču razgaljeno kot nesorazmerna represija, postopki pa ustavljeni. Med njimi najdemo kaznovanje mariborskih dijakov, najdemo policijsko odstranjevanje nekaj deset posameznikov, ki so v znak protesta posedli po praznem Trgu republike v Ljubljani in na glas brali ustavo. V obeh (in še več drugih) primerih je sodišče z ustavitvijo prekrškovnih postopkov posredno opozorilo, da policija zlorablja zakonodajo in izvaja nedovoljeno represijo.

Zakonodaja (in tudi ustava) je napisana tako, da predvideva nekaj fair-playa uporabnikov. Pravil igre ni mogoče zapisati drugače. Do sedaj so vse vlade bolj ali manj igrale v mejah teh pravil igre, po novem pa ne več. Vlada se že dlje ne ozira več ne na zakonodajo in ne na ustavo.

Takšna navodila ima tudi policija. Kdo vse bo nosil odgovornost za zlorabe, izigravanje, neupoštevanje zakonov in ustave? Nekdo bi jo verjetno moral. Sicer smo tudi v Sloveniji le korak od avtokracij, kjer je policija orodje v rokah vladajočega režima, sodišča sama sebi namen, ljudje pa prepuščeni na (ne)milost oblasti.