Ihta / Maja Novak: O(d)pravnica poslov

V četrtem letniku prava sem si strastno želela postati diplomatka. Vsaj »opravnik poslov«, kot jim je rekel dr. Bohte, ker naj bi posle opravljali, ne odpravljali. Videla sem se v lepi večerni obleki. V salonarjih s tako visokimi petami, da bi bilo treba vanje vstopati z lestvijo. S cigaretšpicem seveda. (Brez ogorčenja, prosim. Takrat se je še nediskriminatorno kadilo. Dr. Bavcon mi je na izpitu iz kazenskega prava ponudil astor, oba sva prižgala, prijateljsko pokramljala o nečem, čemur se reče actio libera in causa, in še dolgo po izpitu sem kupovala le astor.) V svojih sanjah sem lepa kot slika reševala svet. Če si v pretanjenem diplomatskem okolju nihče ne predstavlja mojega gobčnega jezika, naj ga potolažim, ker si ga danes tudi jaz ne. Hecno, kako zmotne predstave gojimo o sebi, dokler smo komaj več kot otroci.