Ma(ste)r(chef)ička

Gostilna Mama Marička
Parecag 159b
Tel.: 040 888 434
Mama Marička je odprta vsak dan razen torka od 10. do 23. ure.

Ambient:
razgled na soline ali kamin, masivne mize, veliko svetlobe; na terasi malo moti hrup z glavne ceste, na ozvočenju pa non-stop dalmaši

Napitki:
tako kot menija tudi vinske karte ne pokažejo, čeprav imajo v sramežljivo skriti vitrini marsikakšno zanimivo buteljko

Vegetacija:
med jedmi, ki so nam jih našteli, razen njokov z jurčki ni bilo zaznati kakšnih zelo resnih vege opcij

Dostopnost:
pred gostilno je nekaj parkirnih mest, do terase in naprej v gostilno pa vodi par stopnic

Fino:
pira s hobotnico
limonska sladica

Ne tako fino:
vampi

Eklektični kombo hladnih prigrizkov je stal 14,9, vampi 6,3, pira s hobotnico 18,6, teletina izpod peke 21,9, pohana piška 12,9, grmada 6,9 in limona na limono 9,9 evra.

»Prejšnji teden k babici Marici, zdaj k mami Marički – se pravi, da nas bodo prihodnji teden poslali k hčerki Marjanci? « je naključje v naše m te r e n -skem planerskem zaporedju na terasi parecaške Mame Maričke pokomentiral v toplo pomladno sonce mežikajoči inšpektor. Odločitev za ogleduški postanek v Parecagu se je porodila med stezosledsko debato na temo trenutnega nehanja in delovanja masterchefovskih zmagovalcev, med katerimi se je najbolj izpostavljen zdel prav na Obalo preseljeni Štajerec Darko Klemen.

Gromoglasni in gorostasni model je staro obmorsko oštarijo lepo prenovil, skupaj z vizualno posodobitvijo pa je prišla tudi nadgradnja iz nekdanje obalne klasike v nekakšen ne zelo odpiljen, a dovolj intriganten, obče všečen in ljudomil gostinski obrat, ki ga komunikacijsko dovolj pozorno in urno fura v uniformni karo/jeans odet kelneraj z vmesnimi intervencijami chefa/šefa samega. To rekši vendarle pripominjamo, da smo v letih, ko delovni spomin že toliko peša, da bi ponudbo veliko raje kot le poslušali tudi brali s kakšnega lista, predvsem vinskega; je bilo namreč tako, da smo šele približno uro za tem, ko nam je natakarica predstavila pet precej gmajn flaš, ki da so na voljo, v drugi sobi opazili vitrino z raznimi Batičevimi angeli, capo d’istriami, Jakončičevimi carolinami in številnimi drugimi vabljivimi steklenkami.

Pri Mami Marički na mizo nosijo dobro košto: med na dilco zloženimi vajami v hladnem slogu velja posebej omeniti na drobno narezano, skoraj sesekljano hobotnico z olivami v solati, fletno okisano zelenjavo na čelu s krasno odišavljeno kolerabo in kuhana prepeličja jajčka, s sipino tinto se igrajo tako, da riž zamenjajo z na zob kuhano piro, sipo pa z zmehčano hobotnico (kar sicer še vedno ne upraviči lude cene – 18,6 evra za toplo predjed je kar rekord sezone), piščančja bedra pa denejo iz kože in od kosti, jih duplo spanirajo oziroma naredijo vse, kar je treba, da meso ostane res sočno, skorja pa res hrustljava. Da se tu ne kuha na pamet, sta nadalje dokazovali še pod peko do popolnosti zmehčana teletina, postrežena s koruznim hrustkom in čvrsto, nepreplozano gomoljno zelenjavo (z bonusom v obliki živo zelenega cveta brokolija), ter elegantna (kakorkoli nemogoče se to sliši) biskvitna grmada z dušenimi jabolki in lešnikovo kremo.

Med celotnim obedom je obrv razočarano privzdignil le dežurni vampofil, ki je glede na gazdova lik in delo pričakoval kakšno bolj karakterno in ne plehke, komajda s čim začinjene izvedenke frotirjevine. Je pa zato bil finale z domiselno in perfektno izvedeno limona-na-limono-na-limono sladiško kompozicijo (iz bele čokolade narejena limona, limonin mousse, limonin žele, limonin sorbet) vreden ne le masterchefovske titule, ampak tudi našega izleta na morje. Kar pomeni, da romanje k Marički priporočamo tudi bralstvu. Le pri predstavitvi ponudbe, predvsem vina, malo zacepetajte.