Rešiti RTV Slovenija

A popraviti bo treba tudi zakone, ki v času Janševe vlade sploh niso bili spremenjeni, pač pa so bili zgolj uresničevani na načine, ki so povzročili dekonstrukcijo institucij. Eden takih zakonov je veljavni zakon o RTV Slovenija iz leta 2005, torej iz časa prve Janševe vlade, ki je s pravnimi akrobacijami vladi v zadnjih dveh letih omogočil politični prevzem javnega zavoda.

Da je nov zakon o RTV ena od prednostnih nalog koalicije, ki se izrisuje, je že jasno; stranke Gibanje svoboda in koalicije KUL so se javno zavezale, da bodo novi zakonski okvir ustvarile takoj po volitvah. Usklajenega predloga novega zakona še ni, ločeno v političnih strankah in civilni družbi pa nastaja več predlogov z zelo različnimi rešitvami glede zagotavljanja neodvisnosti RTV, vključenosti civilne družbe in zaposlenih, financiranja ter zagotavljanja organizacijske in uredniške avtonomije. Stranka SD nam je potrdila, da imajo pripravljen zakon o depolitizaciji RTV Slovenija, iz Gibanja Svoboda pa so odgovorili, da se zavzemajo, da »skupaj z demokratičnimi strankami in civilno družbo pripravimo nov zakon o RTV Slovenija in ga skupaj z drugimi strankami vložimo v proceduro takoj po volitvah«. Tukaj bo torej poenotenje o rešitvah še(le) potrebno, obstoječe stanje pa je akutno.

»Ne bo ne enostavno in ne zelo hitro,« napoveduje Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo ljubljanske Fakultete za družbene vede. Milosavljević stranke bodoče koalicije opozarja na uskladitev rešitev z novinarji in javnostjo, zlasti strokovno s področij medijev, marketinga, tehnologij, hkrati pa opozarja na vgradnjo varovalk, ki jih zdaj ni. »Takih ekscesnih situacij, ki se v praksi dogajajo v zadnjih dveh letih, si v teoriji ne more predstavljati noben dobrohoten zakonodajalec ob pisanju zakona. A zdaj se potrjuje, da je ob obstoječi pravni kulturi pri nas nujno računati na vse možne zlorabe in vnesti varovalke.« Po Milosavljeviću je referendum po novem zakonu sicer spet zelo verjeten, a zmaga za »zavarovanje slabega zakona iz leta 2005« je tokrat bistveno manj samoumevna. »Zaradi spremenjenih referendumskih pravil in tudi aktivirane civilne družbe.« Leta 2010 je poskus novega zakona o RTV, ki je nastal pod takratno ministrico za kulturo Majdo Širca, namreč že padel na referendumu, ki so ga sprožili poslanci SDS in SNS ter Andrej Magajna. Proti zakonu je takrat res glasovalo 72 odstotkov udeležencev referenduma, vendar pa je bila udeležba izredno nizka, udeležilo se ga je le 14,78 odstotka vseh volivcev. Pod novimi, zdaj veljavnimi referendumski pravili ta referendum ne bi uspel. Za zavrnitev zakona mora namreč zdaj glasovati večina na referendumu, hkrati pa mora proti zakonu glasovati najmanj petina vseh volivcev, torej okrog 340 tisoč ljudi.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>