Černačevo negodovanje

Predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Jasminka Dedić, zaposlena v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je v intervjuju, ki ga je lani podala za sarajevski spletni portal Stav, spregovorila o aferi »non-paper« in odnosu slovenske družbe do Bošnjakov. Kmalu zatem je bila žrtev napada medijskega konglomerata SDS in kohezijskega ministra Zvonka Černača, ki je proti njej skušal naščuvati njene sodelavce in ji izdal pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga. Kot je pozneje presodil zagovornik načela enakosti, je bila Dedićeva tako žrtev viktimizacije in diskriminacije v obliki povračilnih ukrepov. Černač se z odločbo ni strinjal, zato se je vlada zdaj odločila, da odločbo izpodbija na upravnem sodišču.

Iz tožbe lahko razberemo, da vlada vztraja, da Dedićeva ni bila žrtev viktimizacije in da je bila pisno opozorjena »zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja«. Čeprav je v intervjuju nastopala kot predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije, ji očitajo, da se je razkrila kot javna uslužbenka in da je v intervjuju podala izjave, »ki so neresnične, škodljive, manipulativne in ki bi lahko sprožile nestrpnost in sovraštvo ter ustvarjale napetosti in spore med dvema prijateljskima narodoma«.

Mednje štejejo izjavo, da v Sloveniji še vedno pogosto gledajo na Bošnjake le kot na delovno silo in o njih govorijo kot o migrantih. Kritična je bila do odnosa države do izbrisanih, pa tudi do tega, »da so Bošnjaki praktično vsakodnevno žrtve napadov in žalitev v Sloveniji«. Kot je dejala, so diskriminirani, čeprav so predstavniki že tretje ali četrte generacije in so tu že vse življenje. »Ker imamo drug materin jezik, čeprav ga mnogi morda ne znajo več govoriti, in ker imamo ’ić’ v priimku, ne moremo biti pravi Slovenci.«

Kot lahko v tožbi še razberemo iz povzetka opozorila, ki je bilo izdano Dedićevi, »bi bralec njenega intervjuja lahko razumel, da Bošnjaki v Sloveniji nimajo nikakršnih pravic ter da so v izrazito neenakem in podrejenem položaju v primerjavi z drugimi prebivalci«. To pa je »popolna neresnica«, kar bi moralo biti Dedićevi »dobro poznano tudi na podlagi njene pozicije v družbi in pri delodajalcu, pri katerem zaseda visoko uradniško delovno mesto z najvišjim uradniškim nazivom – sekretar«.

Vlada je prek državnega odvetništva proti odločbi zagovornika načela enakosti vložila tožbo, ki od sodišča zahteva, da zagovornikovo odločbo odpravi ali pa jo razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Iz urada zagovornika načela enakosti so potrdili, da nameravajo na tožbo odgovoriti v predvidenem roku.

Ob negodovanju vlade pa vseeno omenimo, da je državno odvetništvo tožbo vložilo dober teden po tistem, ko se je predsednik republike Borut Pahor v imenu države opravičil vsem izbrisanim. V javnosti pa se je te dni pojavil tvit državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča, ki je humanitarko Failo Pašić označil za radikalno islamistko.