Ne potrebujemo več nogometa, ampak boljši nogomet

Izvršni odbor Uefe bo odločal o novi reformi Lige prvakov

Osemnajstega aprila 2021 je ducat umazanih ustanovilo superligo, ki naj bi bila najelitnejše nogometno tekmovanje na planetu. V tem prestižnem tekmovanju naj bi sodelovalo 20 moštev iz vse Evrope. No, v bistvu bi sodelovali le najbogatejši klubi iz jedra najmočnejših nogometnih lig. Pri spodletelem projektu so sodelovali vsi največji klubi, z izjemo francoskega Paris Saint-Germaina ter nemških nogometnih velikanov Bayerna iz Münchna in Borussie iz Dortmunda. Po pogromu navijačev, združenja evropskih nogometnih zvez (Uefa) in celo politike je bil projekt superlige zaustavljen. Večina klubov je zapustila potapljajočo se barko, na krovu so ostali le trije: Barcelona, Real Madrid in Juventus. Slednji še vedno vztrajajo pri svojem, in sedaj jim je naproti prišla še Uefa. Ta je pretekli teden na seji izvršnega odbora sprejala novosti na področju licenciranja klubov, poleg tega pa bo 10. maja izvršni odbor sprejel novo reformo trenutno najelitnejšega klubskega tekmovanja, Lige prvakov, ki bo v veljavo stopila v sezoni 2024/25.

Na seji izvršnega odbora v Nyonu 7. aprila 2022 so bile sprejete smernice za licenciranje klubov in ukrepi za finančno stabilnost nogometnih klubov. Uefa že več kot ducat let skuša urediti finance nogometnih klubov, saj ti namreč praviloma poslujejo z izgubo, najboljši nogometni klubi pa imajo vrtoglave dolgove. Zato je Uefa leta 2009 uvedla t. i. pravila finančnega fair playa, ki naj bi služila, kot regulator pretirane porabe nogometnih klubov in preprečila dodatno zadolžovanje. Uefa bi lahko zaradi kršenja pravil, klube izključila iz evropskih tekmovanj, ampak se je namesto tega raje odločala za mehkejši pristop in klubom omejila število igralcev, ki jih lahko registrirajo za posamezno sezono nastopanja v evropskih tekmovanjih.

Uefa se je odločila, da je potrebno storiti še dodaten korak k finančni stabilnosti nogometnih klubov. Po vzoru ameriškega športnega modela, bo postopoma v veljavo stopil salary cap. Ta klubom predpisuje delež prihodkov, ki jih lahko namenijo za plače in prestope igralcev ter kot nadomestilo za posredništvo agentov športnikov. S sezono 2024/25 bodo klubi, ki bodo nastopali v evropskih tekmovanjih, lahko namenili do 70 % prihodkov za zgoraj navedene izdatke. Novi finančni fair play, ki slišijo na ime trajnostnih ukrepov bodo osnovani na treh stebrih: plačilne sposobnosti, stabilnosti in nadzora izdatkov.

Uefa bo preverjala, ali klubi redno izplačujejo plače in bonuse vsem svojim zaposlenim. Pregled bo opravljen vsako četrtletje. Na področju stabilnosti bodo lahko klubi v treh sezonah pridelali do največ 60 milijonov evrov izgube. To luknjo pa bo moral zakrpati lastnik kluba. Tukaj si gotovo že manejo roke pri klubih, ki so v lasti naftnih oligarhov in šejkov ter paradržavnih entitet. Rešitev za enačbo stabilnosti je torej – prosto po Uefi – sila preprosta: v kolikor pridelaš izgubo, lahko v nogometni klub investiraš dodaten denar. Potemtakem bodo lahko najbogatejši zemljani še naprej upravljali s svojimi najljubšimi klubi, račun za dodatne investicije pa naložili na pleča navijačev, ki bodo plačevali vrtoglave položnice za TV prenose in oglede tekem v živo na stadionu. Uefa sicer trdi, da bodo strogo nadzorovali prihodke in izdatke, ampak verjetno je skrb odveč, da bodo klubi našli obvode, če bodo to želeli storiti.

Uefa se je odločila, da je potrebno storiti še dodaten korak k finančni stabilnosti nogometnih klubov. Po vzoru ameriškega športnega modela, bo postopoma v veljavo stopil salary cap. Ta klubom predpisuje delež prihodkov, ki jih lahko namenijo za plače in prestope igralcev ter kot nadomestilo za posredništvo agentov športnikov. 

Uvedba t. i. salary capa, bi lahko bil korak v pravo smer, a žal bo tudi ta ukrep verjetno zgolj voda na mlin najboljšim in najbogatejšim klubom. Dohodkovna neenakost se bo povečala, saj najelitnejši klubi namreč brez težav privabijo pokrovitelje, svojo znamko pa uspešno prodajajo po številnih trgovinah in na številnih zaslonih. To zgovorno potrjuje ocena KPMG Football Benchmark analiza iz leta 2020. Letalska družba Emirates je v sezoni 2019/20 bila pokrovitelj šestim evropskim klubom. Njihovo reklamo so nogometaši nosili na prsih svojih dresov. Za enak napis na dresu je Real Madrid prejel 70 milijonov letno, londonski Arsenal 50 milijonov, francoski Olympique Lyonnais 20 milijonov, italijanski AC Milan 14 milijonov, lizbonska Benfica 9 milijonov, grški Olympiacos pa le 0,18 milijona evrov.

Razlika je zares ogromna, zato je povsem jasno, da so tudi finančne zmožnosti teh klubov med seboj oddaljene svetlobna leta. Ampak ne smemo pozabiti, da je taka razlika že samo pri pokrovitelju na sprednji strani nogometnega dresa. Če k temu prištejemo še kopico drugih marketinških možnosti je logično, da lahko Real zgolj za izdatke nameni veliko več denarja, kot znaša celoten proračun velike večine klubov. Večji izdatki in večja kupna moč pa se običajno zrcalijo v boljših nastopih na nogometnih zelenicah. Povedano drugače, najbogatejši klubi si lahko kupijo uspeh.

Izvršni odbor Uefe pa bo 10. maja 2022 odločal tudi o novi reformi Lige prvakov. Ta naj bi – po zadnji različici predloga – od sezone 2024/25 imela štiri dodatna moštva. Po novem bo tako 36 ekip nastopalo v Ligi prvakov, poleg tega pa bo vsaka ekipa v skupinskem delu, namesto dosedanjih šestih, odigrala deset tekem. Že ti dve reformi sta po godu največjih klubov, a o tem nekoliko več v nadaljevanju, saj je predlagana reforma še boljša za te nogometne velikane. Ekipe ne bodo več razdeljene v skupine po štiri ekipe, pač pa bodo vse ekipe razvrščene na enotni lestvici, kot je to praksa v domačih tekmovanjih ali pa na primer v košarkarski Evroligi. Prvih osem ekip se bo neposredno uvrstilo v izločilne boje, zato bodo najbogatejši klubi še hitreje in lažje prišli v zaključne boje za končno zmago.

V bistvu gre pri reformi Lige prvakov za nekoliko bolj odprto različico superlige, s to razliko, da tekmovanje ni v lasti klubov, pač pa v rokah Uefe. Ta je namreč iz reforme črtala besedo superliga, vse ostalo pa prikrojila apetitom najbogatejših klubov. 

Uefa bo torej povečala število nastopajočih v elitni Ligi prvakov, a to še ne pomeni večje vključenosti nogometno manj razvitih držav. Nak, gre za povsem nasprotno potezo, saj bo klubom iz šibkejših nogometnih lig še težje na trnovi poti do prestižnega tekmovanja. Od štirih mest je namreč eno namenjeno za tretjeuvrščeno ekipo v peti najmočnejši ligi (trenutno je to Francija) po koeficentu Uefe. Že sedaj velja, da se iz prvih štirih najmočnejših nogometnih lig (Anglija, Španija, Italija, Nemčija) v Ligo prvakov uvrstijo prva štiri moštva ob koncu nogometne sezone. Drugo od novih mest bo na voljo za eno od manjših ekip, saj se bo kvota za državne prvake iz sedanjih štirih, povečala na izjemnih pet. Ampak brez skrbi, hegemonija najboljših lig in moštev se bo še povečala.

Tretje in četrto mesto sta namreč rezervirana za »kluba, ki imata najvišji klubski koeficient in nista zasedla mest, ki iz državnega prvnestva neposredno vodijo v Ligo prvakov«. Klub pa bo kljub temu moral zasedati mesto, ki vodi v kvalifikacije za Ligo prvakov, Evropsko ligo ali Konferenčno ligo. To s preprostimi besedami pomeni, da bodo imeli najbogatejši, posledično pa tudi najuspešnejši klubi, zagotovljeno mesto v Ligi prvakov, kljub nekoliko slabšim rezultatom v domačem prvenstvu. Klubski koeficient je namreč odraz petletnega obdobja v katerem klub nabira točke, glede na uspehe v evropskih klubskih tekmovanjih pod okriljem Uefe. Če bi tovrstno pravilo veljalo že v tej sezoni, bi eno mesto pripadlo rimskemu klubu AS Roma, drugo pa londonskemu Tottenhamu. Ducat umazanih in njihovi skrivni oboževalci si tako lahko že manejo roke.

V bistvu gre pri reformi Lige prvakov za nekoliko bolj odprto različico superlige, s to razliko, da tekmovanje ni v lasti klubov, pač pa v rokah Uefe. Ta je namreč iz reforme črtala besedo superliga, vse ostalo pa prikrojila apetitom najbogatejših klubov. Hegemonija najbogatejših se bo nadaljevala, razkorak z manjšimi klubi pa se bo le še večal. Poleg tega pa je predvidena reforma v nasprotju z željami organiziranih navijaških skupin. Te so že izrazile svoje nestrinjanje in znova – kot stara lajna – ponovile, da ne potrebujemo več nogometa, ampak boljši nogomet.