»Nekatere vlade kulturne ministre dojemajo zgolj kot dekoracijo«

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski od novega ministra ali ministrice za kulturo pričakuje oblikovanje štiriletnega akcijskega načrta z jasnimi cilji

Generalna direktorica Cankarjevega doma (CD) Uršula Cetinski od novega ministra ali ministrice za kulturo pričakuje oblikovanje štiriletnega akcijskega načrta z jasnimi kulturnopolitičnimi cilji, ki naj bi ga v javno razpravo predložili v obdobju stotih dni po nastopu funkcije. Akcijski načrt naj bi tudi napovedal časovnico za sprejetje pomembnih zakonov.

S sprejetjem pomembnih zakonov, kot je na primer zakon o muzejih in scenski umetnosti, bi se lahko razrešila marsikatera zagata, pa tudi reforma zakona o o uresničevanju javnega interesa za kulturo, je v odzivu za STA na nedeljske parlamentarne volitve še ocenila generalna direktorica Cankarjevega doma, ki je tudi predsednica nacionalnega sveta za kulturo.

Opozorila je tudi na nekatere bistvene projekte, ki bi morali biti kar cilj bodočega predsednika vlade, med katere sodi tudi gradnja NUK II, "ki predstavlja možgane države in naroda, gradimo pa ga že od leta 1989; do leta 2007 smo zanj porabili 29,3 milijona evrov". Tudi z ljubljansko Dramo in Prirodoslovnim muzejem po njenem preprosto ne gre odlašati.

Glede medijev direktorica CD meni, da je čas po volitvah pravi trenutek za razmislek, ali je ministrstvo za kulturo tisto, ki naj jih v bodoče obravnava.

"V Evropi nekatere države kompleksno in zaradi spleta hitro spreminjajočo se medijsko krajino razrešujejo pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, kar menda omogoča večjo ideološko nevtralnost obravnave. Ministrstvo za kulturo seveda sodeluje pri sofinanciranju deficitarnih kulturnih vsebin. Morda bi premik tega segmenta ministrstvu za kulturo omogočil več prostora za ukvarjanje z umetnostjo, ki je izstopajoče pomembna vsebina v paleti kulturnih dejavnosti."

Uršula Cetinski,
generalna direktorica CD

"V Evropi nekatere države kompleksno in zaradi spleta hitro spreminjajočo se medijsko krajino razrešujejo pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, kar menda omogoča večjo ideološko nevtralnost obravnave. Ministrstvo za kulturo seveda sodeluje pri sofinanciranju deficitarnih kulturnih vsebin. Morda bi premik tega segmenta ministrstvu za kulturo omogočil več prostora za ukvarjanje z umetnostjo, ki je izstopajoče pomembna vsebina v paleti kulturnih dejavnosti," je še menila Uršula Cetinski.

Ob tem je še opozorila na v kulturi že desetletja zapostavljene neumetniške poklice (tehnične, poslovodne), ki v zadnjem letu množično odhajajo na druga področja javnega sektorja ali v gospodarstvo, kjer je plačilo višje, delovni čas pa ugodnejši. "Brez njih bo ohromljen pomemben del kulture," je še opozorila Uršula Cetinski.

Sicer se v letošnji predvolilni kampanji o kulturi skorajda ni razpravljalo. Ni dovolj zavedanja, da sta razvitost kulture in znanosti pomembni za uspešnost ostalih področij življenja v državi, saj vplivata na kakovost vseh por delovanja skupnosti. Znanost in kultura sta ključni tudi za zdravje posameznikov, še posebno v času okrevanja po pandemiji covida-19, je še opozorila generalna direktorica CD in se tudi zavzela za več umetnosti v šolah.

"Bolj zavzeto bi morali javno opozarjati, kaj odločilnega kultura sploh prinaša v življenje skupnosti in posameznika, česar na njej lasten, specifičen način ne zagotavlja nobena druga družbena dejavnost. Je nosilka identitete, mednarodnega dialoga ali hrambe spomina, a jo vseeno malokdaj prepoznamo kot družbeno prioriteto. Umetnost je včasih tudi dekoracija. Nemalokdaj se zdi, da nekatere vlade tudi kulturne ministre oziroma ministrice dojemajo zgolj kot dekoracijo, saj težko uveljavljajo interese kulture v kontekstu domnevno pomembnejših resorjev. Naj nas tokrat prihodnost prijetno preseneti," je še zapisala za STA generalna direktorica največje kulturne in kongresne ustanove.