Inventura

zelo za

Mož brez posebnosti.

Boris Robič (Radoš Bolčina), protagonist morilsko precizno spletene Inventure, posnete po romanu Karla Čapka, je tipični mali, upogljivi, nevidni človek, kafkovsko-musilovski mož brez posebnosti, ki se zgrozi, ko okno njegovega stanovanja na lepem ponoči streseta dva strela. Saj je dober človek, nima sovražnikov, z nikomer ni v sporu, vsi ga imajo radi – zakaj bi ga hotel kdo ubiti? Toda ko mu detektiv (Dejan Spasić) naroči, naj naredi spisek vseh ljudi, s katerimi je v stiku, da bi jih policija lahko malce preverila, takoj sestavi spisek, ki je daljši, kot bi moral biti. Nekatere da na spisek namerno – ta ga je čudno gledal, oni je iz Amerike prišvercal »malce elektronike«, tisti je prestrog do njega. Zdijo se mu sumljivi. Ob njih ima »čuden občutek«. Naj jih policija preveri – za vsak slučaj. In ker so storilci običajno bližnji sorodniki, dopiše še njih. Le zakaj ne – to so ljudje, ki so ga prehiteli. Frustrirali. Onemogočili. Užalili. In ustavili. Inventura, rahlo distopična reimaginacija Antonionijeve Povečave, cinična kot Id, je slika sveta, v katerem so streli resnični, strelci pa fantomski (Blow-Out, de Palmovo reimaginacijo Povečave, so pri nas naslovili Strel ni bil izbrisan).

Boris od življenja ne pričakuje veliko, zaveda se, da se stara, toda njegova pasivnost je agresivna, njegova prijaznost mračna, njegova povprečnost pa radikalizirana. Pot ga pelje v dom za starejše, kjer živi njegova mama (»Od nečesa se moraš postarat«), a tudi k drugemu Borisu Robiču (Saša Tabaković), svojemu soimenjaku – svoji mlajši, prožnejši, sprejemljivejši verziji. Ha! Boris je tipični odvečni človek, na katerega kapitalizem ne računa več. Odpisal ga je. Ne, nikogar ne ustrelijo kar tako – ponesreči. Inventure zlepa ne boste pozabili. (Kinodvor + kino + VOD)