Iks

za +

Teksaški pornič.

Fantje in punce, ki se v Hooperjevem kultnem Teksaškem pokolu z motorko (1974) s kombijem odpravijo na potovanje po Teksasu, zavijejo na napačno cesto. In še preden dobro kriknejo, jih že ni več. Pridejo v enem kosu – odidejo v koščkih. Njihov rabelj je mesarska družina, groteskna zrcalna verzija tipične ameriške družine, sicer velika žrtev recesije, ki se je po zaprtju lokalne klavnice, v kateri je združevala delo, prelevila v kanibala. Svoje žrtve podirajo kot živino (z macolo), jih obešajo na kavlje, Leatherface, najdementnejši član te dinastije, pa jih tudi žaga, jasno, z motorko, kot kose mesa.

Ko kapitalizem odpove, ljudje mutirajo v pošasti. To se ponovi tudi v Westovem šokerju X, le da fantje in punce, ki nekaj let kasneje – ob koncu sedemdesetih let – prispejo na zakotno, razpadlo teksaško kmetijo, podobno tisti iz Teksaškega pokola z motorko, že delujejo kot kapitalisti – no, kot kapitalistični idealisti: posneti hočejo pornič. Producent (Martin Henderson), ošabni, dobro naoljeni kšeftar, je prepričan, da bodo s tem obogateli, pornoigralci – temnopolti Jackson Hole (Scott »Kid Cudi« Mescudi), lascivna blondinka (Brittany Snow) in kontemplativna Maxine (Mia Goth), ki hoče v življenju nekaj več – se v svoje vloge dobro vživijo, režiser/scenarist/snemalec (Owen Campbell) upa, da bo lahko izživel svoje artistične, avantgardistične ambicije (»tako kot to delajo v Franciji«), Lorraine (Jenna Ortega), njegova sramežljiva asistentka in muza, ki najprej pornografiji nasprotuje, pa hoče tudi sama nastopiti v porniču. Nič nima proti eksploataciji. Še več – eksploatacijo sprejme kot svojo odrešitev. Kot svoj #MeToo.

V porniču, ki je prikazan kot nekaj transformativnega (»Porniči niso več le za perverzneže«), se čuti bolj svobodno in opolnomočeno kot zunaj, na svobodi, na čedalje krutejšem prostem trgu. »Kamera vse spremeni,« slišimo. Prav res: kamera deluje kot kapital – vse zavrti, vse spreobrne, vse čisto skali, vse trdno stali, vse pornificira. Smrt naredi vzburljivo. Kmetija ima svojo mikroklimo – bizarno, mračno, gotsko, tesnobno, srhljivo, morilsko. Štikel (Don’t Fear) The Reaper – via Blue Öyster Cult – ne bo nikoli več to, kar je bil. V bližnjem jezeru preži aligator, kombinacija vagine dentate, žrela in globokega grla, ki izgleda kot citat aligatorja iz Hooperjevega šokerja Živi požrti (1976), ostareli, onemogli zakonski par, ki gosti filmarje, v katerih vidi svoje mlajše, vitalne, potentne, konkurenčne verzije (razlog več, da ostarelo Pearl igra kar Mia Goth), pa izgleda kot citat ostarelega zakonskega para iz Shyamalanovega Obiska (2015) ali Hanekejeve Ljubezni (2012) – odvisno od tega, s kom ta metafilm, ki gori zelo počasi in ki pomežikne tudi Fordovima Iskalcema (1956), gledate. (Apple iTunes, Amazon Video, Google Play Movies, YouTube, Microsoft Store, Redbox)