Snežni leopard

za

Nevidni.

Sloviti fotograf Vincent Munier in slavljeni pisec Sylvain Tesson – oba Francoza – se odpravita v Tibet, kjer hočeta videti snežnega leoparda, »duha gor«, plenilca, ki slovi po svoji fantomski diskretnosti. Težko boste videli previdnejšega predatorja. In težko boste videli osamljenejšega predatorja – snežni leopard je veliki Gatsby živalskega kraljestva. Skrivnosten, ekstremen, graciozen, mitski, osamljen. Ne, ni ga lahko videti. Zanj velja znani rek: če si paranoik, še ne pomeni, da te ne preganjajo. Snežni leopard je res ogrožen. Še huje: tudi ko ga posnameš, ne veš, da si ga posnel. Tudi ko ga posnameš, ga ne vidiš. Skrit je na vidnem mestu – kot pismo v Poejevem Ukradenem pismu. Munier pokaže stare fotografije, na katerih se vidi snežnega leoparda, toda sam najprej leta in leta sploh ni videl (in vedel), da ga je posnel. Snežni leopard se povsem zlije z okoljem.

Tako kot se na Ambasadorjih, znameniti sliki Hansa Holbeina, z okoljem – s sobo, v kateri med vsemogočimi artefakti, od knjige in sveče do lutnje in globusa, stojita ambasadorja – zlije človeška lobanja, smrt. Tam je, preži, reži se, a je sprva ne vidiš – šele ko sliko pogledaš s strani, jo nenadoma zagledaš. Ja, nenadoma zagledaš pogled smrti. Munier in Tesson sredi hladne, krute, ravnodušne tibetanske divjine detektivsko iščeta natanko to – pogled smrti. Bosta videla snežnega leoparda? Ni nujno. Morda ne bosta. Morda ga bosta videla, a ne bosta vedela, da ga vidita. Morda se jima bo naenkrat prikazal – kot tista lobanja. Nenadoma bo oživel. A ne vesta, kje in kdaj. Njegov nastop, njegov performans bo umetnina, o tem ni dvoma, nič manjša umetnina pa ni njuna potrpežljivost – njuno ponižno čakanje na money shot, njuno ležanje na hladnih skalah, njuno zmrzovanje, njuno šepetanje, njuno srkanje meglice, senc in tišine, njuno mirovanje, njuno samozatajevanje. Ko čakata na stvar samo (snežni leopard je njun Godot), se jima namreč prikazujejo druga tibetanska čudesa, dokazi, da ima narava živ smisel za poezijo – jak, mačka manul, sokol plenilec, medved. Nikoli nista prepričana, da to niso le predzgodovinske sanje. Ali postzgodovinski vic, ki ga snežni leopard, ki sanja, da je Vincent Munier, pripoveduje Sylvainu Tessonu, ki sanja, da je snežni leopard. (Kinodvor + VOD)