Intervju / »Oblast se mora podati med ljudi, jih poslušati, ne da beži pred njimi in se obdaja s policijskimi silami«

Decembra 2020 Urške Klakočar Zupančič ni poznalo veliko ljudi, bila je sodnica, ki se je v zaprti skupini na Facebooku pridušala zoper tedanjo vlado. Sledil je javni pogrom, njeno zasebno sporočilo in kritiko vlade je objavil Vinko Gorenak, državni sekretar, ki je delal v kabinetu Janševe vlade, sodnica pa je bila zaradi pisnega delikta za kazen odstranjena s položaja vodje oddelka za etažno lastnino okrajnega sodišča v Ljubljani. To se je zgodilo, še preden se je sploh presojalo o njenih domnevno neprimernih besedah. Urška Klakočar Zupančič je potem zapustila sodniške vrste, se na sodišču poravnala z Vinkom Gorenakom, pred volitvami pa se je nanjo obrnil Robert Golob in jo povabil v nastajajoče Gibanje Svoboda. Postala je podpredsednica stranke, na volitvah jo je podprlo 41,64 odstotka volivcev.

Trinajstega maja je prisegla kot nova predsednica državnega zbora. Ker je na konstitutivni seji nosila rdeče čevlje, se je nanjo, kako predvidljivo, usul plaz res neprimernih kritik in žaljivk.

Vaš vzpon je bil bliskovit, od okrajne sodnice in vodje oddelka za etažno lastnino prek poravnave na sodišču do predsednice državnega zbora. Pred dvema letoma se verjetno niste videli na tem položaju? 

Seveda ne, pred dvema letoma nihče ni pričakoval, da bom danes predsednica državnega zbora. Sem pa vesela, da sem bila deležna tega zaupanja, najprej od ljudi, potem tudi od poslancev in poslank. Situacija, kakršno smo imeli v času zadnje vlade Janeza Janše, ko smo bili priča neustavnim posegom v človekove pravice in temeljne svoboščine ter pojavu neutemeljene fizične represije nad državljani, je v meni prebudila željo, da naredim nekaj dobrega, da nekaj spremenim. Tako da sem v resnici hvaležna okoliščinam, čeprav te niso bile vselej lepe in prijazne, ki so me porinile v politiko. V življenju sem obrnila nov list in dozorel je čas, da naredim nekaj koristnega za družbo in državo.