Odprt stadion za Bežigradom

Minuli petek je približno 150 obiskovalcev med 17. in 21. uro vstopilo na Plečnikov stadion za Bežigradom v Ljubljani. »Stadion je prelep objekt, ki ga je treba rešiti, ne da bi ga pri tem iznakazili in skomercializirali,« je vtis povzela obiskovalka, ki je za možnost vstopa na zeleni, zaraščeni, a edinstveni stadion izvedela po naključju. Javnost si ga je v petek odprla sama in nanj se namerava vračati.

»Plečnikov stadion je že več kot 15 let zaprt za javnost. Njegovo stanje je dokaz, da je zapiranje, prepuščanje počasnemu propadu in omejevanje dostopa do kulturne dediščine le nekoliko manj uničujoče kot njeno rušenje,« piše v javnem pozivu, ki je nastal ob petkovi intervenciji – odprtju stadiona za javnost. Javni poziv je podpisalo več kot 30 kolektivov, društev in drugih organizacij ter opozorilo na skrb zbujajoče stanje stadiona in na dvoličnost prostorske politike oziroma zanjo odgovornih: hvalijo se s Plečnikovo dediščino in jo uspešno tržijo, hkrati pa jo, če so zasebni interesi dovolj močni, brez zadržkov zapirajo, privatizirajo, prepuščajo propadu ali celo dejavno uničujejo.

O projektu prenove Plečnikovega stadiona veliko pove že prelet predstavitve stanja projekta na spletni strani Mestne občine Ljubljana. Prvi omenjeni datum projekta je november 2008 in prva informacija: »Rešili smo spor z ZIL inženiring, d. d., in pripravljamo dokumentacijo za izvedbo projekta po načelu javno-zasebnega partnerstva.« Zadnja informacija o stanju projekta prenove je iz marca letos in se glasi: »Na Upravnem sodišču je potekala glavna obravnava v upravnem sporu, ki ga je BŠP sprožil zoper Ministrstvo za okolje in prostor zaradi zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja.«

BŠP je kratica za podjetje Bežigrajski športni park, ki je od ustanovitve leta 2007 pristojno za projekt obnove stadiona in je v solastništvu Mestne občine Ljubljana (28 odstotkov), Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (13 odstotkov) in podjetja Elektronček v lasti podjetnika Joca Pečečnika, ki ima obvladujoč, 59-odstotni delež. Leta 2007 so prenovo stadiona za Bežigradom napovedovali v 18 mesecih, imel naj bi od 8500 do 12 tisoč sedežev, prostore za tribunami naj bi izkoristili za strelišča, na mestu vrtičkov pa naj bi nastali lokali, garažna hiša in poslovni prostori, so jeseni 2007 poročali mediji.

Pečečnika, ki je tudi direktor BŠP, nam ni uspelo priklicati za mnenje o javnem pozivu, iz mestne občine pa so potrdili, da je upravno sodišče tožbi BŠP proti državi ugodilo in ministrstvu za okolje naložilo, naj ponovno odloča o gradbenem dovoljenju. Ter: »Na Mestni občini Ljubljana verjamemo v izvedbo projekta BŠP.« Podjetje BŠP vsa leta deluje z izgubo, zgolj leta 2020 je ta znašala 256 tisoč evrov, skupaj v zadnjih štirih letih več kot pol milijona evrov (570 tisoč evrov).

In kaj si želi zainteresirana javnost, torej več kot 30 organizacij, podpisnic poziva Odprimo Bežigrajski stadion? »Podpisniki se zavzemamo za čimprejšnjo strokovno obnovo spomenika v izvirni obliki, predvsem pa za brezpogojno javno dostopnost.« In zlasti: »Obenem se kot del angažirane civilne družbe prostovoljno ponujamo, da bomo med čakanjem na sodne in druge odločitve v zvezi s Plečnikovim stadionom vzpostavili začasno skrbništvo območja in zaustavljali njegovo propadanje, denimo z zavarovanjem nevarnih delov spomenika in košnjo trave.« Že v kratkem naj bi na stadionu potekala javna tribuna »z zainteresirano javnostjo, lokalno skupnostjo, strokovnjaki in trenutnimi lastniki«, na kateri bi oblikovali izhodišča za premostitveni model upravljanja Plečnikovega stadiona v korist javne dostopnosti.