»Med zasliševanjem so bile stalnica grožnje s smrtjo, z mučenjem, elektrošoki«

"Mučili me niso. No, bili so grobi, a to je tam normalno. Z Iračani so ravnali veliko slabše kot z mano. So bile pa med zasliševanjem stalnica grožnje s smrtjo, z mučenjem, elektrošoki … Govorili so mi, da me bodo izročili plemenskim milicam, da me ubijejo, ali da me bodo ubili oni sami … Zasliševanj je bilo veliko. Najhujša je negotovost. Nikoli ne veš, kdaj te bodo poklicali. Potem greš ven in vklenjen, s prevezo čez oči, čakaš v vrsti na soncu. Vmes slišiš, da ljudi okoli tebe vlečejo iz vrste, nato zvoke brutalnega mučenja. Ne veš, ali boš naslednji na vrsti …"

"Mene med zasliševanjem niso pretepali. Verjetno me je pred tem rešil evropski potni list. Udarce sem dobil le od nekaterih paznikov v zaporu. Ko te udarijo, te udarijo po tilniku, kar se ne pozna, ti pa pretrese možgane. Ker imaš oči prevezane, nikoli ne veš, kdaj bo padel udarec. Bolj kakor fizično mučenje je bilo to psihično naporno … A o tem ne želim govoriti, ne zdi se mi pošteno delati škandal iz tega, glede na to, skozi kaj so šli drugi zaporniki."

(Novinar Radia Študent Matej Kavčič, ki je na severu Iraka raziskoval preganjano manjšino Jezidov, 20. aprila pa so ga pridržale iraške oborožene sile in za en mesec zaprle; v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo)