Prvi politik po letu 1945, ki je padel pod streli skrajnega desničarja

Posebna številka Mladine TEROR, ki je izšla v sklopu edicij ZGODOVINA, je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini

Uredništvo
6. 6. 2022

Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja?

"Napad v Halleju je bil prelomen. Drugi v letu 2019, po umoru kasellskega vodje mestne uprave Walterja Lübckeja, člana nemške Krščansko demokratske unije. Lübcke je bil prvi politik po letu 1945, ki je padel pod streli skrajnega desničarja."

V članku z naslovom "Prenos se začenja …" novinarke in novinarji revije Spiegel pišejo o tem, ko je 9. oktobra 2019 terorist napadel sinagogo v nemškem mestu Halle. Pobiti je hotel Jude. Napad je dolgo pripravljal, prenašal ga je v živo. V skrajneža se je prelevil v vzporednem svetu spletnih skrajnih desničarskih forumov. "A napad v Halleju ima povsem novo lastnost. Proti takšnemu desničarskemu teroristu so bili varnostni organi doslej nemočni. Ideološki navdih išče na protijudovskih, rasističnih in ženskam sovražnih forumih na spletu in se zgleduje po morilskih pohodih množičnih morilcev, kakršna sta Anders Breivik in Brandon Tarrant, ki je napadel novozelandski mošeji in postrelil 51 ljudi. Takšen storilec morda čuti pripadnost velikemu, globalnemu gibanju, ki od njega nekaj pričakuje."

NOVA POSEBNA ŠTEVILKA MLADINE JE ŽE NA VOLJO PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV IN V NAŠI SPLETNI TRGOVINI >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

TV komentar

Kako postati Slovenec?

Kakšna sreča, da se nam ni treba učiti slovenščine pri 30 ali celo 50 letih

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi