Pamflet
Svoje razmišljanje namenjam kolumnistu Mladine dr. Nežmahu. Sem bolj ali manj redna bralka Mladine, kar pomeni, da kakšen petek tudi spustim nakup. A drznem si soditi, da dovolj pogosto berem revijo od začetka do konca, zato tudi kolumne dr. Nežmaha ne spustim, da sem opazila nezmožnost vsakršne kritike desne politične opcije pri dr. Nežmahu. Ob branju se mi vedno znova postavlja isto vprašanje, ki ga na kolumnista naslavljam zato, ker je sociolog. Zanima me ta fenomen desno obarvanih novinarjev, ki v delovanju politikov opcije, ki jo volijo, ali so ji naklonjeni, ne najdejo niti majčkene napakice, ničesar, kar bi bilo vredno kritične presoje, kar bi bilo treba vzeti pod drobnogled.
Torej, kako dr. Nežmah kot sociolog razumete to nekritičnost? Levi novinarji pljuvajo po »svojih izbrancih«, preden so ti začeli vladati, desni novinarji pa pri »svojih« ne najdejo nič. Nula.
Od kod ta zvestoba? Od kod ta prizanesljivost? Od kod ta brezpogojna ljubezen? Gospa Novak bi lahko bila marsikomu za zgled. Najtežje se je ozreti vase. Morda zato?
Zahvaljujem se vam za odgovor, morda analizo, in vam želim vse dobro.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.