Luzzu

za

Morje drhti.

Jesmark (Jesmark Scicluna) je malteški ribič. Tudi njegov oče je bil ribič. Očetov oče prav tako. In očetovega očeta oče tudi. Ribe lovi z isto barko kot njegov oče, kot očetov oče in kot očetovega očeta oče. Tej – pisani, mavrični barki, ki jo vsake toliko popravi in zaflika in prepleska, se reče luzzu. Prenaša se iz roda v rod – kot produkcijsko sredstvo. Toda produkcijski odnosi so se zelo spremenili. Rib ni več toliko, kot jih je bilo – industrijski ribolov je morje precej osiromašil. Poleg tega je ribolov zategnila tudi Evropska unija – z novimi in novimi regulacijami. Jesmark ne ujame več dovolj – in če že ravno kaj ujame, to težko proda. Trg ni več na strani malih, neodvisnih ribičev. Hotele in restavracije oskrbujejo verige. Jesmark shaja vse težje – in njegov sinko, še čisto majhen, zelo bolan, potrebuje specialiste, ki stanejo. Socialni in zdravstveni sistem, ki so ga preorale neoliberalne politike, je hladen, brezoseben, »profesionalen«. Vsi so napeti, center ne drži več, družba ne tesni, pritiski so vse hujši, frustracije se kopičijo, soli ni več, kontejnerji – simboli novega globalnega kapitalizma – ravnodušno plujejo mimo.

Malega, neodvisnega ribiča od revščine loči le ena riba, ki je ne more prodati. Jesmark je izmučen in lakoničen, redkih besed – kot Clint Eastwood. In vidimo, kako se v njegovih očeh prav po eastwoodovsko zgoščujejo zgroženost, jeza, gnev, ogorčenje, bes. Tu pa je ironija: Jesmark je zelo tradicionalen človek, saj res ljubi in spoštuje tradicijo, korenine, stare običaje, družinske vrednote in analogne, ročno narejene reči, kar pomeni, da bi moral ljubiti kapitalizem. Ljudje, ki ljubijo tradicijo, namreč ljubijo tudi kapitalizem. Toda Jesmark, ki noče opustiti ribištva, te družinske tradicije, in se prekvalificirati, je tradicionalist, ki progresivno izgublja vero v kapitalizem. Njegova zelo tradicionalna možatost se krha in kruši. Ne preostane mu drugega, kot da prestopi na črni trg. Vprašanje je le, kdo ga bo odpeljal – levica ali skrajna desnica? Malto ste videli v številnih holivudskih spektaklih (Gladiator, Troja, Svetovna vojna Z, Kapitan Phillips ipd.), toda Luzzu – neorealističen kot De Sicovi Tatovi koles, Viscontijev Zemlja drhti in De Santisov Grenki riž ( ja, malteškega ribiča res igra malteški ribič) – je prvi malteški film pri nas. Pridite ga pozdravit. (Kinodvor + VOD)