»Jaz nisem le en predal, jaz sem več predalov«

"Jaz nisem le en predal, jaz sem več predalov. Težko bi rekla, da sem samo liberalka, socialistka, zelena in tako naprej. Zagotovo sem socialen človek, imam občutek za socialno pravičnost, bolijo me krivice, revščina, nemoč. Boli me, da tega včasih sploh ne opazimo ali pa opazimo in proti temu nič ne ukrenemo. Boli me, da gledamo slike ljudi, ki živijo v napol podrtih hišah, a nič ne ukrenemo. Boli me, da otroci, ki so prizadeti v svojem razvoju, nimajo možnosti za ustreznejše in dolgotrajnejše terapije, ki bi izboljšale njihov položaj. Bolijo me invalidi, ki so odrinjeni na rob družbe. Boli me tudi to, da gledamo slike trpinčenih živali, a ne ukrepamo. Boli me, da zgolj jadikujemo in nič ne naredimo. Kot predsednica državnega zbora si želim prispevati k izboljšanju položaja socialno ogroženih skupin, predvsem otrok in invalidov, tudi živali. Zavedam se, da nimam veliko pristojnosti, a lahko vsaj opozarjam. Že kot otrok so me motile bolečine nemočnih in trpinčenih. Danes pa imam možnost, da lahko nekaj naredim. Lahko grem, povem, opozorim."

(Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič o tem, kako bi se opisala, če bi se popredalčkala politično in svetovnonazorsko; v intervjuju za Dnevnikov Objektiv)