Smrt petnajstih delavcev

Letno poročilo Inšpektorata RS za delo je eno izmed poročil organov, ki so jih zadnje tedne prejeli vlada in poslanci državnega zbora. Čeprav je potrjevanje teh poročil pogosto rutinsko, podatki in pozivi inšpektorata za delo vendar terjajo več pozornosti – tudi zaradi zadnjih razkritih primerov zlorab delavcev.

Poročilo inšpektorata razkriva, da so lani delodajalci v Sloveniji prijavili 15 nezgod pri delu, v katerih so se delavci smrtno ponesrečili. To število je primerljivo z zadnjimi šestimi leti, kar kaže na nespremenjenost stanja. Skupno se je v zadnjih 20 letih, od leta 2001 do 2021, pri delu smrtno ponesrečilo kar 427 delavcev in delavk, največ, 29, leta 2007. Najpogostejši vzrok smrti je bil tudi lani padec z višine (štirje primeri), največ umrlih (pet) je bilo starih od 50 do 59 let, med 15 umrlimi sta bila dva državljana Bosne in Hercegovine ter po en državljan Kosova in Hrvaške. Lani je bilo sicer prijavljenih 527 hujših nezgod pri delu ter 8657 lažjih in 15 kolektivnih nezgod pri delu. V skoraj tretjini primerov (30,6 odstotka) je bila vzrok izguba nadzora nad opremo, največ, petina prijavljenih nezgod, pa je bila v proizvodnji kovinskih izdelkov.

Posebej zahtevno področje nadzora inšpektorata za delo je zaposlovanje tujcev. Ena najpogostejših kršitev (lani jih je bilo ugotovljenih 20) je, da tujci pri delodajalcih ne opravljajo dela, za katero jim je bilo izdano soglasje ali dovoljenje za sezonsko delo. Posebna težava je dokazovanje nepravilnosti pri delodajalcih, ki zaposlujejo tuje delavce in jih nato pošiljajo na delo v druge države EU. Kot slabost sedanje ureditve, ki omogoča zlorabe, na inšpektoratu poudarjajo možnost, da agencije za posredovanje delavcev opravljajo tudi druge dejavnosti. Pri delodajalcih, pri katerih so zaposleni tujci, so inšpektorji zaznali tudi največ kršitev pri izplačilu zadnje plače ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi: »V nadzorih se delodajalci večinoma sklicujejo na povzročeno škodo s strani delavcev, katere pa delavec običajno ne priznava. V posameznih primerih z odtegljaji pri plači, brez pisnega soglasja delavca, delodajalci prevalijo na delavca stroške zaposlitve, usposabljanja, zdravstvenega pregleda in drugo.« Pomenljiv je tudi poziv v poročilu, da so inšpekcijski nadzori pri ugotavljanju nezakonitega dela tujih napotenih delavcev in nezakonitega posredovanja dela delavcev drugemu uporabniku učinkovitejši, če so opravljeni v sodelovanju z drugimi nadzornimi organi, policijo in finančno upravo.

Inšpektorat je nekaj ministrstev pozval k spremembam zakonodaje, pozval pa je tudi h kadrovski krepitvi. Zaradi rasti števila podjetij je bilo leta 2021 že 228.795 potencialnih subjektov nadzora, kar pri skupno 53 inšpektorjih za področje nadzora delovnih razmerij pomeni 4317 poslovnih subjektov na inšpektorja, pri skupno 32 inšpektorjih za nadzor varnosti in zdravja pri delu pa celo 7150 poslovnih subjektov na inšpektorja.

H krepitvi inšpektorata pozivajo tudi poslanci koalicije, ki so v torek vložili zahtevo za sklic izredne seje odbora državnega zbora za delo. »Nedavno sta v javnost prišla primera Marinblu in Selea, kjer so bili delavci de facto potisnjeni v neko suženjsko delovno razmerje. Delali so za mizerno plačilo, spali so na tleh, delo so morali opravljati tudi po 30 ur v kosu, medtem pa jih je vodstvo podjetja teroriziralo in stiskalo, naj dajo od sebe še več,« je ob vložitvi zahteve povedal poslanec Levice Miha Kordiš. Od ministrstva za delo pričakujejo podrobno predstavitev primera in inšpekcijskih postopkov, zlasti pa predstavitev načrta, kako take primere odkriti in preprečevati.