Predator za zapahi

Gibanji #metoo (Jaz tudi) in #blacklivesmatter (Življenje temnopoltih šteje) sta prejšnji teden dočakali pomembno novo zmago, tokrat skupno. Sodišče je 55-letnega ameriškega nekdanjega glasbenega zvezdnika R. Kellyja, najbolj znanega po hitu I Believe I Can Fly iz leta 1996 in svoj čas razglašenega celo za kralja R & B-ja, obsodilo na 30-letno zaporno kazen zaradi izsiljevanja in trgovine z ljudmi. Čeprav se je sojenje osredotočilo na pričevanja 11 žrtev, je v svoj krog, pravzaprav kult, zmamil na stotine mladoletnih temnopoltih deklet, starih tudi zgolj 13 let. Nato jih je po vnaprej vzpostavljenem sistemu, pri katerem je imel pomagače, zmanipuliral, da so postale njegove spolne sužnje, jih zadrževal proti njihovi volji, ustrahoval, se izživljal nad njimi ter jih fizično in psihično povsem razčlovečil. Številne še desetletja kasneje trpijo in potrebujejo strokovno pomoč.

Pedofilijo in spolno nasilje nad mladoletnicami so R. Kellyju očitali že vse od sredine devetdesetih let, ko se je pri 27 letih poročil s tedaj komaj 15-letno glasbenico, ki je nastopala pod umetniškim imenom Aaliyah. Poroka je bila zaradi njene mladoletnosti kmalu zatem razveljavljena, glasbenico, ki je nekaj let kasneje umrla v letalski nesreči, pa danes uvrščajo med žrtve R. Kellyja. Zato je ključno vprašanje, zakaj pristojni zoper njega niso ukrepali že takrat – in je namesto tega še pred desetletjem nastopal na pomembnih glasbenih festivalih in izvajal duete denimo z Lady Gaga in Justinom Bieberjem. Poleg strahu žrtev pred napadalcem in tudi njegovimi oboževalci naj bi bila ključni razlog barva polti žrtev in s tem sistemski rasizem. Če namreč spolni napad v ZDA prijavi temnopolta ženska, je verjetnost, da se bo pojavil dvom o resničnosti prijave in bo ta nazadnje celo zavržena, večja, kot če bi spolni napad prijavila ženska bele polti.

Ključna oseba, zaradi katere je bil R. Kelly nazadnje obsojen, je bil glasbeni kritik Jim DeRogatis, ki je grozljiva pričevanja popisoval od leta 2000. Leta 2006 je videoposnetek spolnega odnosa, ki ga je prejel po pošti, postal celo glavni dokaz na prvem procesu zoper R. Kellyja, ki je nato padel, ker žrtev ni želela pričati. Sodno kolesje se je zares zavrtelo šele po tem, ko sta se DeRogatisovemu preiskovanju leta 2016 pridružila vplivna spletna kampanja, ki je pozivala k bojkotu glasbenika in je pripeljala do odpovedi vseh njegovih koncertov, in dokumentarec Surviving R. Kelly (Preživeti R. Kellyja) iz leta 2019. Tisto leto je bil R. Kelly spoznan za krivega na sojenjih v Chicagu in Brooklynu. Vse odtlej je v zaporu, v njem pa bo, kot kaže najnovejša sodba, preživel preostanek življenja.

Po filmskem producentu Harveyju Weinsteinu in komiku Billu Cosbyju je R. Kelly šele tretji ameriški popkulturni visokokategornik, ki je bil po začetku gibanja #metoo obsojen zaradi dolgoletnih serijskih spolnih zlorab. A obsojen je bil, četudi desetletja prepozno, kar priča, da je o zlorabah še kako nujno javno govoriti in napadalce preganjati in da je še kako nujno tudi, da takrat, ko sistem ne deluje, nanj pritiskajo civilna družba in mediji. Še toliko pomembneje je to v času drastičnega omejevanja pravice do splava in rušenja temeljnih človekovih pravic.