Sežigalnica v Ljubljani?

V sredo je na obisk k svojemu kolegu Zoranu Jankoviću prišel pozitivne lastnosti sežigalnic predstaviti dunajski župan Michael Ludwig. V Ljubljani namreč o sežigalnici razmišljajo že od leta 2010, ko jo je vključila v občinski prostorski načrt, sedaj pa že iščejo natančnejšo lokacijo. V igri sta lokaciji pri toplarni na Zaloški cesti in pa na Letališki cesti; prva pa je bolj verjetna. 

Marko Agrež, predstavnik ljubljanske mestne občine (MOL) pravi, da bo sežigalnica načrtovana z najboljšimi tehnikami, onesnaženost zraka pa se bo zmanjšala, saj bo del premoga nadomeščen s smetmi. V Sloveniji sicer že imamo eno sežigalnico in to v Celju. Februarja tega leta je celjski župan Bojan Šrot dejal, da »toplarna v 12 letih delovanja ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti izpustov in da so ti bistveno nižji, kot jih določajo evropski standardi. V tem času smo privarčevali približno 300.000 ton oz. kubičnih metrov deponijskega prostora na naši centralni deponiji.« 

»Če lahko na Dunaju sežigalnica iz leta 1987 stoji ob največji dunajski bolnišnici … in nimajo nobenih problemov, potem ne razumem, zakaj bi kdo imel kakšne probleme,« kritikom načrta sežigalnice odgovarja Zoran Janković.

Zdaj že bivši minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na februarskem obisku v Celju Toplarno Celje označil za »primer dobre prakse v Sloveniji, ki nam bo lahko veliko pomagal tudi pri načrtovanju ostalih objektov oz. naprav, ki jih nameravamo tudi prek koncesij zagotoviti v tej državi«. Vendar pa ta sežigalnica ne zadostuje za smeti iz celotne Slovenije, veliko jih na sežig še vedno izvozimo v tujino in to prav na Dunaj. Po novem bi jih lahko v Ljubljano. 

Toda civilnodružbene organizacije opozarjajo, da bo projekt škodoval okolju in ogrozil zdravje lokalnega prebivalstva, ki ga je v neposredni bližini predvidenih lokacij kar 70 tisoč. Jasminka Dedić, članica zelene stranke Vesna pravi, da so »po osmih letih Ljubljančanke in Ljubljančani znova postali talci politične kaste, ki jo vodijo kapitalski interesi peščice.« MOL v odločevalni proces naj ne bi vključil vseh ključnih deležnikov, predvsem prebivalcev Ljubljane. 

To je bila namreč prva javna predstavitev načrta, prej so ga na občini izdelovali za zaprtimi vrati. »Če lahko na Dunaju sežigalnica iz leta 1987 stoji ob največji dunajski bolnišnici … in nimajo nobenih problemov, potem ne razumem, zakaj bi kdo imel kakšne probleme,« pa kritikom načrta sežigalnice med drugim odgovarja Zoran Janković.

Jasminka Dedić, članica zelene stranke Vesna pravi, da so »po osmih letih Ljubljančanke in Ljubljančani znova postali talci politične kaste, ki jo vodijo kapitalski interesi peščice.«

A tu so še Mladi za podnebno pravičnost, ki tudi izpostavljajo netransparentnost projekta. Predstavitev je namreč bila organizirana sredi delovnega dneva, zaradi česar se je mnogi niso mogli udeležiti. »Mlajše generacije, ki bomo najdlje prenašale posledice današnjih odločitev, smo bile prav tako spregledane, kar pa ne pomeni, da bomo mirno spremljale razvoj dogodkov. Mladi za podnebno pravičnost bomo pomagali lokalnim skupnostim pri pridobivanju smiselnih informacij in sogovornikov, ki bi znali najbolje prispevati k razvoju proaktivnega, ozaveščenega in konstruktivnega dialoga,« so zapisali v izjavi za javnost.