Tajni agent 117: Iz Afrike z ljubeznijo

zadržan +

Ognjemet politične nekorektnosti.

Tajni agent 117: Iz Afrike z ljubeznijo, nadaljevanje filmov Tajni agent 117: Kairo, vohunsko gnezdo (2006) in Tajni agent 117: izgubljen v Riu (2009), se dogaja leta 1981, kar je, kot se izkaže, bistven podatek, precej usodnejši od podatka, da se Hubert Bonisseur de la Bath (Jean Dujardin), tajni agent 117, James Bond francoske tajne službe (ali pa njen Matt Helm, če hočete), serijski rešitelj francoskega imperija, patriot št. 1, na začetku znajde v Afganistanu, kjer ga sadistično pretepajo in mučijo sovjetske okupatorske sile, ki pa jih takoj zatem – elegantno, eksplozivno, bondovsko, helmsko – osmeši. Nič posebnega, Sovjete so v Afganistanu vsi osmešili – tudi Al Kaida. Jasno, tajni agent 117 zbeži, a ko se vrne v pariški štab tajne službe, kjer je polno brhkih mladenk, vsako izmed njih en passant tleskne po zadnjici. Nobena se ne pritoži. Vse komaj čakajo, da jih tleskne. Še huje: če jih ne tlesknejo, protestirajo. Kot da so do tega harasiranja upravičene. In ko ga šefi pošljejo na nemogočo misijo v Afriko, kjer naj bi – v družbi mlajšega, frfravega agenta 1001 (Pierre Niney) – poskrbel, da bo Koudjo Sangawe Bamba (Habib Dembélé), »naš« predsedniški kandidat (s tremi dvojniki), na volitvah osvojil 84 odstotkov glasov, so kar malce razočarani – nič več tleskanja po zadnjici. Vidite, zato je podatek, da se film dogaja leta 1981, bistven. Leta 1981 je bilo to še dovoljeno – nekaj samoumevnega, tako rekoč naravnega. Vsaj tak vtis ustvarja ta vohunska farsa.

Tajni agent 117 lahko uživa v politični nekorektnosti, seksizmu, mačizmu, šovinizmu, rasizmu, toksičnosti, črtanih rečeh. Francija se lahko zanese nanj. A ne brez razloga – to je njegovo malo maščevanje Jamesu Bondu. Ian Fleming je prvega bonda – Casino Royale – objavil leta 1953, prvo bondiado – Dr. No – pa so posneli devet let kasneje, leta 1962. Toda Francozi so Bonda prehiteli s svojim Bondom – Hubertom Bonisseurjem de la Bathom, tajnim agentom 117. Jean Bruce je namreč prvo avanturo tajnega agenta 117 objavil že leta 1949 (do leta 1963, ko je umrl v svojem jaguarju, jih je objavil 88), prvi film, ki ga je pilotiral 117 (Tajni agent 117 ni mrtev), pa so posneli že leta 1957 (prvi filmi o tajnem agentu 117 so bili resni, napeti, nefarsični), toda ko je na filmsko prizorišče stopil 007, je seksistični, snobovski 117 veljal le še za njegovo zakotno, obrobno, irelevantno kopijo. Filmi, v katerih tajnega agenta 117 igra Jean Dujardin, so kakopak parodije, toda bolj parodije bondiad kot pa starih filmov o tajnem agentu 117, ki so ga igrali različni igralci (Kerwin Mathews, Frederick Stafford, John Gavin, Luc Merenda ipd.). Tajni agent 117 se zaveda svoje inferiornosti, svoje deprivilegiranosti, svoje provincialnosti, a obenem nam kaže: glejte, kaj si lahko privoščim – James Bond tega ne sme več!