Platformni delavci se organizirajo in napovedujejo stavko 

Pri Sindikatu Mladi plus že dolgo opozarjajo na kršitve zakona o delovnih razmerjih, značilne za platformno delo. Pred letom so tako s kurirji, ki delajo za podjetji Wolt in Glovo, opravili poglobljene intervjuje na temo platformnega dela, zdaj pa svoja prizadevanja nadaljujejo z organiziranjem delavcev v okviru Sindikata Mladi plus in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Če ne bo prišlo do izboljšav položaja delavcev, ne izključujejo možnosti stavke.

»Največja zaznana zloraba je, da še vedno obstajajo prikrita delovna razmerja. Se pravi, da imajo ljudje vse elemente delovnega razmerja, pa niso redno zaposleni,« razlaga predsednica sindikata Tea Jarc. »Zaznali smo tudi vzpostavljanje nekakšnih ’malih kapitalistov’. Gre za kurirje, ki delajo preko svojega podjetja, potem pa imajo pod seboj dodatne kurirje, ki jih plačujejo preko podjemnih pogodb. Od teh zahtevajo tudi do 20 odstotkov provizije.«

Razmere dostavljavcev hrane v zadnjem času so se še poslabšale. »Znižala se jim je postavka, pa tudi obseg dela. Wolt namreč rekrutira nove delavce in jim ob tem obljublja bajne zaslužke ter odlične pogoje, v resnici pa v poletnih mesecih ne more zagotavljati niti minimalnega obsega dela,« razlaga Jarčeva. »Poleg tega nimajo niti odmora za malico niti plačane malice, opravljajo naloge, za katere niso plačani, in delajo v vseh vremenskih razmerah.« Nenehno se dogajajo nesreče, za katere Wolt, razen v primerih res hudih nesreč, kot so zlomi, ne nudi zavarovanja. Tudi v Sloveniji smo že imeli primer kurirja, ki je postal invalid.

Dolgoletni kurir, ki je zaradi možnosti povračilnih ukrepov želel ostati anonimen, opozarja na podobne težave. »Izpahnil sem si ramo, pogosti so padci, večkrat sem si že razbil koleno. Hujših poškodb je sicer malo, ampak se možnosti povečajo, če je več dostavljavcev. Ker si plačan na dostavo, moraš delati hitreje, nesreče pa so potem neizogibne.« Drugi pove, da je sredi vožnje začutil močnejšo bolečino v kolenu, zaradi česar je moral nujno obiskati svojega zdravnika. »Nekaj časa sem bil brez dela. Zaradi epidemije nisem pravočasno dobil zdravnika, niti nisem imel denarja, da bi si sam plačal fizioterapijo.«

Pri Woltu sicer odgovarjajo, da svojim dostavljalcem nudijo brezplačno nezgodno zavarovanje. »Letos smo prejeli okoli 20 zahtevkov, večino zaradi manjših poškodb, kot so izpahi.«

Z meritvami raziskave Sindikata Mladi plus, s katerim so se dogovorili za srečanje prihodnji mesec, domnevno niso seznanjeni. »S tem bomo najverjetneje seznanjeni na srečanju, kjer se bomo o tem tudi pogovorili, se pa vsekakor ne ujemajo z našimi podatki.« Ob tem še poudarjajo, da sodelujejo s 500 aktivnimi dostavljalci v 11 mestih po Sloveniji, ob čemer vsak kvartal izvajajo anonimno raziskavo in preverjajo, kako zadovoljni so njihovi kurirji. »Zanimivo je, da jih je kar 86 odstotkov zadovoljnih, 4 odstotkov pa nezadovoljnih.«

Načelo, da je tudi platformnim delavcem treba priznati status delavca v delovnem razmerju pod enakimi pogoji, kot sicer veljajo v delovnem pravu, »je mogoče doseči predvsem z ustreznejšim, specializiranim in okrepljenim inšpekcijskim nadzorom platformnega dela,« pa odgovarjajo na ministrstvu za delo. V okviru celovitejšega pristopa razmišljajo o številnih zakonskih rešitvah, med njimi o uzakonitvi domneve o obstoju delovnega razmerja, ki bi bila izpodbojna, in večje sodelovanje delavske strani pri delovanju platform in algoritmov, ki jih uporabljajo za organiziranje dela.

Minister Luka Mesec se je na junijskem zasedanju Sveta za zaposlovanje in socialno politiko tudi javno zavzel za predlog evropske direktive o platformnem delu. Sklenitev dogovora o predlogu direktive v Svetu EU je sicer ena prednostnih nalog češkega predsedstva.