»Mi smo ta generacija!«

Trajnost, počasna moda, ekološka, etična proizvodnja oblačil, zelene modne znamke ... vsem tem buzzwordom se zadnjih nekaj let, odkar se je začelo glasneje govoriti o negativnem vplivu modne industrije na okolje – ta megalomanska in dobičkonosna panoga je tretji največji onesnaževalec planeta, takoj za naftno industrijo in živinorejo –, težko izognemo. Nenadna ozaveščenost je bržkone vsaj delno »davek« dokumentarca The True Cost (Prava cena) iz leta 2015, ki govori o brutalnem ozadju modne industrije, od onesnaževanja okolja do premalo plačanih ali celo neplačanih delavcev, in mu je sledila serija raziskav in člankov o tej temi. Tega niso krive le znamke hitre mode, na primer Zara ali vse bolj priljubljen kitajski modni velikan Shein, ki cenena oblačila, za katera je treba odšteti le nekaj deset evrov, kupcem dostavlja neposredno iz tovarn na Kitajskem – tamkajšnji delavci naj bi bili nedavno na listke na oblačilih pisali pozive na pomoč, tako kot so pred leti podobna sporočila v Zarine kose skrivali siromašni in preobremenjeni tekstilni delavci v Turčiji. Ne, v podobno slabih razmerah delajo tudi delavci iz tretjega sveta, ki jih za izdelavo oblačil novačijo denimo pri uglednih Pradi, Fendiju in Diorju.

Da bi si znamke ne le hitre, ampak tudi visoke mode olajšale vest, se že nekaj časa bahajo s trajnostnimi in ekološkimi linijami, tudi številni modni oblikovalci zatrjujejo, da uporabljajo trajnostne materiale. Toda biti zavezan trajnosti v modi ni tako preprosto, kot se zdi. »Kdor želi kupovati ali ustvarjati trajnostno modo, mora investirati troje: veliko več časa in denarja, pa tudi znanje. Trajnost ne bo nikoli nekaj enostavnega, poceni in lahkega; vse to je bila moda do sedaj in zaradi tega smo danes sredi globalnega segrevanja in pred izumrtjem,« pravi Matea Benedetti, ena naših najprepoznavnejših in najuspešnejših trajnostnih modnih oblikovalk – doma in v tujini. »Že danes moramo začeti razmišljati drugače. Kupovati oblačila, ki zdržijo dlje, skrbeti za to, da so naša oblačila iz ekoloških materialov ali da niso izdelana iz mešanic materialov, da se lažje reciklirajo, skrbeti za popravila ali kupovati stare, vintidž kose. Treba je upoštevati vse to, samo eno ali drugo ne bo dovolj. In že jutri je lahko prepozno. Spremembe niso več stvar prihodnjih generacij – mi smo ta generacija.«

Skozi trnje do zvezd

Škodljivih učinkov modne industrije se je Matea Benedetti začela bežno zavedati že v prvih letih študija modnega oblikovanja na Naravoslovno-tehniški fakulteti, pri komaj 22 letih. »Večina oblačil je sintetična, iz naftnih derivatov, to pomeni, da se v naravi razkrajajo tudi več kot 500 let, poleg tega modna industrija potrebuje ogromno transporta. Samo pomislite na obsežno prodajo oblačil različnih ponudnikov prek spleta in hitro vam bo postalo jasno, koliko je tega. Da ne govorim, da je modna industrija eden največjih porabnikov vode; izkorišča jo na vseh mogočih stopnjah izdelave oblačil, od gojenja bombaža do barvanja,« razloži.

Lani je bila znamka Benedetti Life oklicana za najboljšo znamko za luksuzno vegansko modo na podelitvi svetovnih veganskih nagrad luxlife v Londonu.

Ko je končala fakulteto – po študiju v Sloveniji je študirala še umetnost na Nizozemskem –, se je ravno zaradi zavedanja o pomanjkljivostih modne industrije odločila za kostumografijo. Delala je za številne opere v Italiji, Nemčiji in Sloveniji, soustvarjala tudi gledališke predstave in predstave sodobnega plesa. Toda v njej je vse bolj tlela želja, da bi imela lastno trajnostno znamko. Ko so leta 2014 na trg prišle ekološke svile, se je odločila, da je napočil pravi trenutek, da ustvari nekaj, o čemer tedaj ni razmišljalo veliko ljudi. »Enostavna, skromna, neestetska, enobarvna ekološka oblačila, kakršna so bila na trgu v tistem času, sem povzdignila na raven ready-to-wear [pripravljeno za nošenje, op. a.] in tako trajnost združila z razkošjem. Naravnim barvam sem dodala barvite tiske.« Ker ni želela, da bi novonastalo blagovno znamko definiralo njeno ime, je zanjo izbrala ime Terra Urbana. Že prvo leto obstoja znamke jo je Vogue Italija umestil med 20 najobetavnejših ekoloških blagovnih znamk na svetu. Leta 2017, v istem letu, ko je bila kot edina ženska in hkrati kot edina tujka izbrana med pet finalistov za nagrado na elitni prireditvi Green Carpet Awards v milanski Scali, ki nagrajuje ekološko usmerjena modna podjetja, pa je dobila vlagatelja, ki je želel poudariti ime oblikovalke, zato se je Terra Urbana preimenovala v Matea Benedetti.

A ni se izšlo po načrtih. »Investitor je čez čas prevzel podjetje in blagovno znamko Matea Benedetti, tako da sem ostala brez prvotnega podjetja, imena in dela. Za kratek čas sem pristala na zavodu za zaposlovanje. V tem času sem si odpočila in se v pol leta na novo vzpostavila z novim imenom. Izposodila sem si denar in veliko tvegala, da sem začela samostojno blagovno znamko Benedetti Life, s katero se je dejansko začel bliskovit vzpon in prepoznavnost tudi na ameriškem trgu, ne samo v Evropi.« Končno lahko živi od tega, kar ji pomeni največ – kostumografije pa sem ter tja ostajajo za dušo. Pri predstavi Istra ti mila materina je v Narodnem gledališču v Pulju ravnokar sodelovala z mladim slovenskim režiserjem Rokom Pečečnikom, naslednje leto pa jo čaka velik gledališki projekt v Nemčiji, za katerega so potrebovali prav oblikovalko, ki se ukvarja s kostumografijo in trajnostnim oblikovanjem.

Mama slavne Billie in Ana Roš

Leta 2020, mesec pred začetkom pandemije, jo je organizacija Red Carpet Green Dress, katere soustanoviteljica je Suzy Amis Cameron, žena režiserja Jamesa Camerona, povabila v Los Angeles, da bi tam predstavila obleko iz tkanine TENCEL luxe, ki je izdelana iz lesne kaše in je na videz najbolj podobna svili. Iskali so ameriškega trajnostnega oblikovalca, Vegan Fashion Week s sedežem v Los Angelesu, na katerem se je prvič predstavila leta 2019, pa je predlagal njo. Z Red Carpet Green Dress sodeluje še danes in tako je letos za podelitev oskarjev oblekla mamo slavne pevke Billie Eilish, Maggie May Baird, ki je bila na tej prireditvi, znani po vsem svetu, ambasadorka te organizacije. »Red Carpet Green Dress je partner oskarjev in Maggie so kot primerno blagovno znamko za oblikovanje njene obleke predlagali Benedetti Life. Skupaj s hčerko Billie sta pregledali mojo prezentacijo in skice in potrdili izbor, nato pa se je začel proces kreiranja obleke v sodelovanju z Maggie, ki je sproti potrjevala, kaj ji je všeč in kaj ne,« pojasni oblikovalka.

Leta 2020 je Upscale Living Magazine njeno znamko uvrstil na seznam trinajstih najuglednejših veganskih oziroma trajnostnih znamk na trgu, istega leta je postala tudi slovenska oblikovalka leta po izbiri domače revije Elle. Leta 2021 je bila znamka Benedetti Life oklicana za najboljšo znamko za luksuzno vegansko modo na podelitvi svetovnih veganskih nagrad luxlife v Londonu. Širila pa se bo tudi na druge trge: italijanska gospodarska zbornica jo bo eno leto zastopala in promovirala na arabskem trgu. »Rada bi, da se moja znamka razširi v čim več držav. Take promocije si sama seveda ne bi mogla privoščiti in zares sem hvaležna za to priložnost. Arabski del sveta je znan po tem, da želi biti prvi oziroma napreden v vsem in trajnost je seveda del tega, tudi veganstvo tam zelo hitro postaja vse bolj priljubljeno. V preteklosti so z mano že navezali stike iz Savdske Arabije, Kuvajta in Dubaja, a je treba imeti prodajnega agenta za to območje, saj je kultura drugačna in sama nimam dovolj izkušenj.« Poleg tujih pomembnežev Matea Benedetti oblači veliko domačih javnih osebnosti, denimo Ivo Krajnc Bagola, Katarino Čas, Ulo Furlan, Ksenijo Benedetti (s katero sicer delita priimek, a nista v sorodu), poleg tega uspešno sodeluje s chefinjo Ano Roš in nogometnim vratarjem Janom Oblakom. Ta je bil glavni obraz njene kolekcije Parrots, prve samostojne kolekcije novoustanovljene blagovne znamke Benedetti Life, kasneje pa je zanj razvila še ekološko škatlo z majico in kartico z avtogramom za njegove oboževalce. Ana Roš je bila sprva njena stranka, nato jo je nekega dne presenetila s klicem, da bi za njeno svetovno znano restavracijo Hišo Franko skupaj pripravili uniforme. »To so bile vesele, barvite, spomladanske uniforme, saj se je po lockdownih končno vse odprlo. Doživele so neverjeten odziv, zato sva sčasoma dodali še majice iz materiala eco vero.« Kasneje so se programu pridružili še eko prt, prtički in dežni plašči, v kratkem pa se obetajo dežniki in torbe iz ekološkega bombaža in recikliranih plastenk.

Ananasovo usnje in kavni tekstil

Kako lahko modni oblikovalci prispevajo k čistejšemu in trajnostnejšemu sistemu izdelave mode? V procesu ustvarjanja je zavrženega ogromno materiala, med izdelavo (barvanjem, potiskom) pa uporabljenih veliko škodljivih snovi. »Načinov je več, osnovni je, da se pri izbiri tekstila odločaš za trajnostne tekstilije namesto za klasične – torej za reciklirane ali takšne iz naravnih materialov,« odgovarja Matea Benedetti. Pomembno je tudi, da je odpadka čim manj – največ 15 odstotkov. »Edini način, da se pri krojenju izognemo tudi minimalnemu odpadku, je, da si za cilj zastavimo ničelno stopnjo odpadka (zero waste), ta pa seveda ne podpre večine oblik oblačil. Največji odpadek in grožnja planetu so prav odvržena oblačila, med katerimi se lahko znajdejo tudi oblačila, krojena po načelu zero waste. In ne samo oblačila, veliko tekstilnih tovarn ima ostanke, ker jim jih ne uspe prodati, in tudi tem grozi zažig,« opozarja.

Pa ekološki materiali? Matea Benedetti pri oblikovanju najraje uporablja viskozo ENKA iz lesne kaše in TENCEL. »Eden najprijetnejših tekstilov za kožo je zame bambus. Delam tudi odlične in zelo priljubljene moške pasove iz ananasovega usnja, ki je eno najdražjih na svetu, poleg tega ga izdeluje le ena tovarna. Potem je tu kavni tekstil, ki izhaja iz Azije in se že uporablja v športni industriji, pa čudovit in neverjetno trajnosten tekstil iz evkalipta, rada imam tudi ekološki bombaž, ki je res kakovosten, in še bi lahko naštevala. Posebej težko dobavljiva med ekološkimi materiali sta biorazgradljivo rastlinsko krzno pa tekstil iz pomaranč.«

Ker trajnostne modne znamke v proizvodnjo oblačil vložijo več sredstev, truda, dražje materiale, so ta oblačila praviloma dražja in marsikateremu potrošniku težje dostopna. Tudi znamka Benedetti Life zaradi tega velja za luksuzno znamko. Sicer pa se celo tisti, ki so bolj ozaveščeni ali si trajnostne kose lahko privoščijo, sem ter tja zatečejo v nakupovanje množično proizvedenih kosov, saj nimajo vedno časa ali priložnosti za raziskovanje bolj trajnostnih možnosti. Tega gotovo ne bomo mogli prekiniti čez noč. »Razumeti moramo, da smo v tranziciji – staro ne deluje več, počasi prihaja novo, in to se čuti tudi v naših nakupih, a ne moremo pričakovati, da bomo način, na katerega smo delovali več kot dvajset let, kar tako prekinili,« pravi Matea Benedetti, ki v zvezi s trajnostno modo pogosto svetuje in predava. »Tudi sama grem še vedno na primer v Zaro in H & M, razlika je samo, da sem bila v H & M nazadnje pred tremi leti, v Zari pa morda pred sedmimi meseci – skratka, vseeno obstaja razlika, prej so bili taki nakupi pogostejši, tudi zato, ker je bilo na trgu manj izbire.«

Pomembno je, da so se potrošniki pripravljeni učiti in spreminjati, poudarja. »To je edini način, ki bo pripeljal do premišljenih nakupov, ki bodo v omari trajali dlje in na katere bomo lahko ponosni. Kajti ko imaš enkrat znanje o celotnem modnem procesu, se ne počutiš več dobro v oblačilih hitre mode. Trajnostna oblačila te po svoje osrečujejo, saj se zavedaš, da počneš nekaj dobrega zase, za družbo, živali in planet,« zaključuje. Trajnostna moda skrbi za regeneracijo narave, zmanjšanje porabe energije, transporta, embalaže, pošteno plačilo delavcev. Pomeni upočasnitev, ravnovesje za človeka in naravo, ki jo je nujno zavarovati – kajti samo s tem lahko zaščitimo človeštvo.

Pet razlogov za trajnostno modo Argumenti trajnostne modne oblikovalke Matee Benedetti

1. Modna industrija vsako leto izdela sto milijard oblačil. Si sploh predstavljamo, koliko letos proizvedenih oblačil je že na odlagališčih, kjer se razkrajajo? Večina jih je sintetičnega izvora, to pomeni, da bodo v naravi morda razpadala tudi več kot 500 let. Pri razkrajanju pa izhlapevajo strupeni plini, močnejši od ogljikovega dioksida.

2. Moda povzroči od dva do osem odstotkov svetovnih izpustov ogljika. Če se ne bo nič spremenilo, bo do leta 2050 proizvedla četrtino svetovnega ogljičnega odtisa.

3. Sintetična oblačila v vodne poti sproščajo mikroplastiko, ki se prav tako lahko razkraja več stoletij. In ne samo to: prav ta mikroplastika nazadnje konča v naši hrani.

4. Modna industrija porabi ogromno vode. Za proizvodnjo kavbojk in majice je potrebnih pet tisoč litrov vode. Barvanje in proizvodnja tekstila prav tako onesnažujeta vodne poti. Tovarne oblačil spuščajo strupeno odpadno vodo, polno kemikalij, v bližnje reke in nato morja, to pa prispeva k izumiranju podvodnega življa in k segrevanju morja.

5. Hitra moda spodbuja nenehno nakupovanje poceni oblačil, s tem krepi predstavo, da so oblačila namenjena enkratni uporabi ter da so materiali in delovna sila poceni. To je razvrednotilo delovno silo in realno vrednost oblačil, hkrati pa ustvarja ogromne količine odpadkov.