Prva ovadba tudi za Hojsa?

Napovedi o popravi storjene škode in klicanju posameznikov na odgovornost smo, ko je oblast prevzela druga politična opcija, slišali že nekajkrat. A običajno so takšne obljube zvodenele, poprejšnje zamere so se pozabile, odgovorni so se premestili. Tokrat pa se, vsaj na notranjem ministrstvu in pri policiji, kjer je bil politični pritisk avtokracije prejšnje vlade najmočnejši, zdi, da ne bo ostalo le pri obljubah. In da bodo očiščenje policije najočitnejših kršilcev zakonodaje, ki je prvi pogoj za normalizacijo represivnega organa, res izpeljali.

Kmalu po prevzemu položaja je v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav zaradi suma storitve kaznivega dejanja v povezavi z delom podal izredno odpoved tesnima sodelavcema svojega predhodnika dr. Antona Olaja. Nekdanjemu vodji službe generalnega direktorja policije Borisu Korasi in bivšemu vodji sektorja za notranje preiskave in integriteto Metodu Jermanu kazenski ovadbi očitata hude kršitve pri zaposlovanju »pravih« kadrov, celo ponarejanje dokumentov. Isto je doletelo nekdanjega pomočnika vodje službe generalnega direktorja policije Tomislava Habulina, po neuradnih podatkih ga je policija kazensko ovadila zaradi prirejanja podatkov.

V ponedeljek pa sta ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar in Lindav predstavila izsledke notranje revizije sklepanja pogodb uprave avtocestne policije z Darsom. Revizijsko poročilo je policija izročila komisiji za preprečevanje korupcije, državnemu odvetništvu in uradu za nadzor proračuna, kjer so ocenili, da gre za sume kaznivih dejanj.

Ustanovitev avtocestne policije je bila bolj ko ne propagandni projekt prejšnje vlade in njenih ljudi v vodstvu policije. Projekt ni prinesel dodane vrednosti, saj za ta namen ni bilo dodatnih zaposlitev v policiji, pač pa je šlo zgolj za premestitev več kot sto policistov iz drugih policijskih služb. Če drži, da je v Ljubljani avtocestna policija dejansko pripomogla k večji varnosti na avtocesti, kot trdi direktor Darsa (in nekdanji podpredsednik NSi) Valentin Hajdinjak, se je to zgodilo na škodo učinkovitosti policije v službah, iz katerih so bili kadri premeščeni v avtocestno policijo. Vodenja te, imenovanja na položaj direktorja uprave avtocestne policije, pa je bil deležen eden izmed zgodnjih generalnih direktorjev policije po izbiri tedanjega ministra Aleša Hojsa Andrej Jurič, ki je bil celo pripravljen plačati denarno kazen za krivo pričanje pod prisego pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ker ni želel izdati, po čigavih (političnih) navodilih je šikaniral za tedanjo oblast moteče visoke policijske funkcionarje.

Revizija poslov med avtocestno policijo in Darsom je razkrila celo zmešnjavo (tudi milijonskih) nakazil v obe smeri s pogosto nerazložljivimi razlogi in za nepojasnjene storitve. Podlaga za vse te posle, ki naj bi po mnenju revizorjev policijo celo spravili v podrejen položaj do državne avtocestne družbe, je sporazum med Darsom in notranjim ministrstvom, ki sta ga decembra 2020 podpisala Hajdinjak in Hojs. Če očitki iz revizije držijo, se bo med ovadenimi znašel tudi slednji. Po naših informacijah pa to niti ne utegne biti edina ovadba zoper nekdanjega ministra, saj naj bi podobni sumi obstajali tudi pri sklepanju drugih pogodb o sodelovanju ministrstva z drugimi organi in gospodarskimi družbami.

Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da (še) ne gre za kazenske ovadbe zoper nekdanje vodilne na notranjem ministrstvu in policiji, povezane s sistematičnimi kršitvami človekovih pravic v času epidemije koronavirusne bolezni, ki jo je prejšnja vlada ob pomoči policije izkoristila za obračun z drugače mislečimi. Gre za kršitve zakonodaje in sume kaznivih dejanj, ki naj bi bila storjena (pod političnim pritiskom) pri opravljanju delovnih obveznosti, ker so najvišje položaje in funkcije zasedali ter odgovorne naloge opravljali kadri brez potrebne strokovne usposobljenosti in osebne integritete.