TV komentar / Premier, ki ne tarna, žali, laže in kaže s prstom na druge

Na stoti dan vlade je premier Robert Golob gostoval na obeh velikih televizijah: na TV Slovenija ga je gostila Tanja Starič, na 24ur zvečer na POP TV pa Uroš Slak. A če je ost te rubrike praviloma usmerjena v novinarsko delo, smo tokrat vzeli pod drobnogled kar premiera Roberta Goloba. Zdaj namreč ni več novi predsednik vlade, človek, ki mora svojo funkcijo še spoznati, nabralo se je tudi že dovolj konfliktnih situacij in konkretnih dogodkov, da ga ni več mogoče obravnavati z dobrohotnostjo, ki naj z naše strani pritiče nekomu, ki svojega delovnega mesta še ne pozna dobro. Po stotih dneh ga obravnavamo že kot vsakega drugega profesionalca v politiki, ni več novinec, časa je imel dovolj, da se je privadil, pozanimal, naučil, tudi komunikacije z mediji.

Tako smo ga pričakali pred televizijskimi zasloni, najprej na eni televiziji, nato na drugi. Z ošiljenim svinčnikom in neizprosnostjo.

In ostali brez zadoščenja. Golob je bil namreč dober. Že na nacionalki je nastopil dobro, sproščeno in z jasnimi razlagami, da smo ga lahko razumeli vsi. Kaj počne vlada, smo razumeli tudi tisti, ki ekonomije nimamo v malem prstu. Razumeli smo, da je treba najprej umiriti cene energentov. Razumeli smo, da bi se nižanje davka na dodano vrednost v trgovinah nemudoma prelilo v višje marže in ne nižje cene. Uroš Slak je sicer celoten intervju jadikoval, zakaj vlada ne zniža davkov za bogate, da so se nam na koncu ti bogati že prav smilili, a vmes je bil do premiera neizprosen in trd, Golob pa je mirno in spoštljivo razlagal, kaj počne vlada.

A tudi ko je Tanja Starič opozorila na problem gospodarstva v prihajajočem letu in smo kar malo upali, da na to Golob ne bo imel odgovora, je ta napovedal, da vlada za prihodnje leto pripravlja milijardni paket pomoči, da je tudi že sklical vrh vlada-gospodarstvo, ker želi, da o tem poteka debata. Golob res obvladuje čustva, ve, da nima nobene pravice, da se na vprašanja odzove čustveno, da začne tarnati – v teh stotih dneh se je naučil, da ljudje preprosto ne moremo gledati in predvsem spoštovati ljudi z močjo, kako jadikujejo.

No, Golob ima tudi srečo, pač. Pred njim je bil na mestu premiera Janša, aroganten, pa ves čas užaljen, s tistim srepim pogledom, če mu vprašanje ni bilo po godu, Janša, ki se ni mogel upreti žaljenju novinarjev ter drugih, ki se niso z njim strinjali ali so mu oporekali, Janša, ki je ves čas govoril o drugih, ki da so krivi, ki da ga onemogočajo. Šele zdaj, ko gledamo Goloba na mestu premiera, smo dojeli, kako res naporno je bilo minuli dve leti poslušati človeka, ki se ves čas pritožuje, ki ves čas s prstom kaže na druge, ves čas užaljen.