Žive meje / N'toko: Kmečki turizem

Opravek me je po dolgem času ponesel na kolesarsko pot skozi center Ljubljane, kjer sem ob srečanju s trumami obiskovalcev hitro prišel do sklepa: nikoli več nočem biti turist. Kakšna neverjetna farsa je vse to! Le zakaj bi si želel biti kjerkoli na svetu eden izmed teh revežev, ki jih njihove aplikacije kot živino poganjajo od enega »pristnega doživetja« do drugega, ne vedoč, da se sprehajajo po Potemkinovi vasi, popolnoma izpraznjenem teritoriju, ki je bil oblikovan izključno po njihovih vnaprejšnjih pričakovanjih in ne odraža ničesar drugega kot njihovo lastno pomanjkanje domišljije. »Lokalne posebnosti in pristna doživetja« so le odraz butastih stereotipov, ki so jih marketingarji zabeležili v fokusnih skupinah in sestavili v turistične pakete za »raziskovalne in avanturistične duše«. V turističnih krajih zato dejansko ne moreš doživeti ničesar. Slikaš se pred praznimi stavbami kot kreten, ješ drago hrano, za katero domačini še slišali niso, in če slučajno srečaš kakega lokalca, te ta zagotovo sovraži.