Poklukar: Naj se zavodi spremenijo v podjetja

Bivši minister je za preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v javna podjetja

Borut Mekina
MLADINA, št. 35, 2. 9. 2022

Primopredaja poslov med bivšim ministrom Poklukarjem in sedanjim ministrom Loredanom. /

Primopredaja poslov med bivšim ministrom Poklukarjem in sedanjim ministrom Loredanom. /
© Borut Krajnc

Za bivšega ministra Janeza Poklukarja je odziv zdravniških organizacij na zavezo koalicije pod vodstvom Roberta Goloba, da bodo ukinili popoldansko delo zdravstvenih delavcev pri koncesionarjih in zasebnikih, dokaz, da bi morali javne zavode preoblikovati v javna zdravstvena podjetja v 100-odstotni lasti države.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Borut Mekina
MLADINA, št. 35, 2. 9. 2022

Primopredaja poslov med bivšim ministrom Poklukarjem in sedanjim ministrom Loredanom. /

Primopredaja poslov med bivšim ministrom Poklukarjem in sedanjim ministrom Loredanom. /
© Borut Krajnc

Za bivšega ministra Janeza Poklukarja je odziv zdravniških organizacij na zavezo koalicije pod vodstvom Roberta Goloba, da bodo ukinili popoldansko delo zdravstvenih delavcev pri koncesionarjih in zasebnikih, dokaz, da bi morali javne zavode preoblikovati v javna zdravstvena podjetja v 100-odstotni lasti države.

»Tega nam ni uspelo udejanjiti v času epidemije, vendar pa je to edina evolucijska pot, ki lahko prepreči privatizacijo našega zdravstva,« razlaga. »Vsako javno zdravstveno podjetje bi imelo zakonsko točno določeno javno službo, ki bi jo bilo zavezano opravljati tako v mirnodobnem obdobju kot v izrednih razmerah. Hkrati je to priložnost, da se delovanje v omenjenih obdobjih uredi tudi za ostale izvajalce zdravstvenih storitev – koncesionarje, zasebnike. Tako bi vodstva dobila možnost pravega menedžeriranja po vzoru gospodarskih družb.«

Organizacija, vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov, ki temeljijo na zakonu iz leta 1991, so po njegovem zastareli, saj poslovodstvom ne omogočajo fleksibilnosti in prilagajanja sodobnim načinom vodenja: »Z namenom ohranitve dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema, ki zaposlenim nudi dobre delovne pogoje, vključno s prepoznavanjem razlik v kakovosti opravljenega dela in tako zagotavljanjem stimulativnega delovnega okolja, bo potrebno oblikovanje novega sistema vodenja, upravljanja in organizacije izvajalcev zdravstvene dejavnosti, vključno s plačnim sistemom v zdravstvu, z večjo avtonomijo in odgovornostjo vodstvenih, upravljavskih in nadzornih organov.«

V takšnem sistemu bi država ohranila nadzor nad cenami zdravstvenih storitev oziroma nad stroški dela. Z vzpostavitvijo javnih zdravstvenih podjetij bi dosegli pravo mero konkurence med vsemi izvajalci v javni zdravstveni mreži in ustavili trend oziroma dosegli celo obraten trend popoldanskega dela zdravstvenih delavcev pri koncesionarjih in zasebnikih, je prepričan bivši minister.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Afera špageti ali afera Nobel burek?

V SDS želijo pozabiti na afero Black Cube, a jim to ne uspeva najbolje

Naslovna tema

Ljudska fronta 2026

Kako se v spremenjenih razmerah upreti radikalnemu preoblikovanju oblasti?

Uvodnik

Grega Repovž: V boj zoper komuniste!