Programski svetnik RTV Slovenija in član SDS, obtožen spolnega nasilja

Slavka Kmetiča, člana programskega sveta RTV Slovenija, po izobrazbi sicer ključavničarja, nekdanjega sindikalista in strojevodjo, predvsem pa dolgoletnega člana SDS, je državni zbor, kmalu zatem, ko je nastopila Janševa vlada, v programski svet imenoval na predlog gledalcev in poslušalcev. Poleg njega je tedaj v programski svet imenoval tudi Alenko Gotar in Janeza Štuheca, oba vidna simpatizerja SDS. Pod striktno taktirko Janeza Janše je SDS sčasoma uspelo podrediti programski svet praktično v celoti. Kot je nekoč izjavil Kmetič, jim je uspelo poskrbeti, da 21 programskih svetnikov zdaj deluje kot »en mož«.

Da Kmetič nikakor ne deluje v interesu RTV Slovenija in njenih zaposlenih, pač pa da je mesto v programskem svetu zasedel zgolj zato, da bi ugodil interesom SDS, je dokazal že večkrat. Ne nazadnje je podprl referendum o prenehanju plačevanja RTV-naročnine. Ko je nastopil v oddaji Tema dneva na Nova24TV, je dejal, da »informativnega programa RTV sploh več ne rabimo. Imamo Novo24TV, imamo druge televizije.« Podobno je po zaposlenih na javni radioteleviziji udrihal na javni tribuni o medijih v Krškem, ki jo je marca letos organiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), na njej pa sta poleg Kmetiča sodelovala tudi Igor Pirkovič in Boris Tomašič. Tedaj se je Kmetič hitel hvaliti, kako je pogosto na telefonski liniji z odgovorno urednico informativnega programa TV Slovenija Jadranko Rebernik, ki da ima nezavidljivo nalogo. Vendar pa ima tudi »določene uspehe. Predvsem tam, kjer lahko odstavi ljudi – konkretno vemo za Elen Batista Štader, kako je kričala na večernem Dnevniku, zdaj pa je navadna novinarka na koprski televiziji.« Podobne Kmetičeve izpade je mogoče poslušati na praktično vsaki seji programskega sveta RTV Slovenija.

Razlogov, zakaj Kmetič ni primeren za programskega svetnika, je res veliko. Nedavno pričevanje dolgoletne novinarke Katarine Keček, da jo je Kmetič pred 25 leti spolno napadel, pa je tako zgolj eden, čeprav izjemno pomemben del tega.

Pisalo se je leto 1997, ko je takrat še kot mlada novinarka POP TV poročala o železničarski stavki. S Kmetičem, tedaj sindikalistom, bi se morala javljati v živo. Skupaj sta domnevno vstopila v dvigalo – nakar naj bi jo Kmetič napadel, jo grabil po telesu in poskušal poljubljati po obrazu in vratu. Uspela mu je ubežati, vendar javljanja v eter ni zmogla. O dogodku je obvestila tedanjo urednico, pokojno Špelo Šipek, in direktorja informativnega programa Tomaža Peroviča, o železničarski stavki pa ni več poročala.

Da je Kečkova o zadevi res obvestila uredništvo, potrjujejo tudi viri, ki so tedaj delali na POP TV. Perovič pa odgovarja zgolj, da nima »čisto nobenega razloga na svetu, zakaj ji ne bi verjel«.

»Najhuje pri tej zadevi mi je bilo, da sem morala požreti svoj ponos in dostojanstvo. Ni mi bilo grozno, ker me je napadel, ampak to, da sem se morala zavestno odločiti – za moj boljši jutri – da ga ne prijavim,« danes razlaga Kečkova. »Bila sem ponižana in razžaljena. Naslednji dan, ko sem se zavedala, kakšne posledice bi me lahko doletele, sem se ustrašila. Ker sem vedela, da bodo hujše od tistih nekaj trenutkov v dvigalu.« K temu, da se je oglasila javno, jo je spodbudilo prav Kmetičevo pojavljanje v medijih. »Vsakič, ko sem ga videla, mi je travmo spet povleklo na dan, vsakič sem se počutila ogroženo, ko sem ga videla tistih nekaj minut na televiziji – dokler si nisem preprosto rekla, da je tega dovolj.«

Kmetič vse obtožbe zanika. Trdi, da Kečkove ne pozna. »Drži, da sem bil na ministrstvu za promet – normalno, saj smo bili cel mesec na pogajanjih. Tudi peljal sem se z dvigalom. Zdaj s kom sem se peljal, kdo je bil zraven, vam pa pri najboljši volji ne znam povedati,« razlaga Kmetič. »Pa tudi, če sem se s kom peljal ... Takrat sem bil v stresu, cel mesec nisem nič spal. Si predstavljate, da bi potem v tistih 20 sekundah, kolikor traja vožnja dvigala, napadel nepoznanega človeka ali žensko?« Meni, da gre pri vsem skupaj za lažno afero, s katero očitno nekdo želi »uravnotežiti afero Dušana Smodeja« in obračunati z njim osebno. »Nekdo očitno hoče deliti Slovenijo na levo in desno – in tudi jaz sem domnevno avtomatsko desničar, ker sem član SDS, kljub temu, da sem ključavničar po poklicu –, in je vse skupaj pač priročno. Nekoga boli, da jaz jasno in glasno razmišljam v programskem svetu. In tam, kjer vidim nepravilnosti ali programske zdrse, na to opozarjam. Ker je to naloga programskega svetnika.«

Z mesta programskega svetnika ne namerava odstopiti.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>