Škofja Loka proti hidroelektrarni

Občani Škofje Loke poskušajo skupaj z občino preprečiti gradnjo male hidroelektrarne Puštal na Poljanski Sori pri Hudičevi brvi. Občini je že pred časom s pritožbo uspelo razveljaviti gradbeno dovoljenje, ki ga je škofjeloška upravna enota izdala zasebnemu investitorju. Postopek je bil vrnjen v prejšnjo fazo, zdaj isti investitor poskuša še enkrat.

Občani so bili nad novico, da se v bližini mestnega središča načrtuje gradnja hidroelektrarne, presenečeni. Po veljavni zakonodaji namreč za objekt, kot je ta, ni potrebna presoja o vplivu na okolje, če se zanj v predhodnem postopku ne ugotovi, da bi lahko pomembno vplival na okolje. To pomeni, da javnost v nobenem delu postopka ni vključena. Za projekt so občani izvedeli le zato, ker se je občina pritožila zoper izdajo prvega gradbenega dovoljenja.

Civilna pobuda Loka, mesto vseh je 22. avgusta začela zbirati podpise, saj mora za udeležbo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja po 54. členu gradbenega zakona zbrati 200 podpisov prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v občini Škofja Loka. V enem dnevu je zbrala 762 podpisov. Predstavniki pobude so jih odnesli na upravno enoto, tam so jih sprejeli in povedali, da jim bodo s priporočeno pošto poslali poziv, naj oddajo vlogo, s katero bodo nato postali stranka v postopku. »Te pošte do srede, 31. avgusta, še nismo prejeli, tako da v tem trenutku še ne vemo, ali nam bo uspelo doseči, da nas priznajo za stranskega udeleženca,« pravijo v civilni pobudi.

Na načrte za gradnjo male hidroelektrarne imajo v civilni pobudi osem pripomb. Skrbi jih negativni vpliv na javni prostor, območje Hudičeve brvi je ena izmed najbolj priljubljenih kopalnih točk v mestu, vedutni koridor od kopališča do starega mestnega jedra Škofje Loke bi bil degradiran. Poudarili so še, da je načrt krajinske ureditve podpisal inženir, ki ni licencirani krajinski arhitekt. »To, da v projekte ne vključujejo krajinskih arhitektov in da za povrhu krajinskoarhitekturne vsebine zbanalizirajo, in to v tako ključnih časih zaradi podnebnih sprememb, je nedopustno.« Š

kofjeloška občina civilno pobudo podpira. Vodni svet je v Sloveniji namreč v lasti države, ne občin. Zapisala je, da se je pri ogledu lokacije »izkazalo, da bi bila gradnja MHE zaradi občutljivosti prostorskih, krajinskih, hidroloških in geomorfoloških značilnosti in terenskih omejitev izjemno kompleksna in zahtevna«. Pojasnjuje, da sta »tesen iz ploščatega apnenca, skozi katero teče Poljanska Sora, ter Hudičeva brv s celotnim vplivnim območjem med starim vaškim jedrom Puštala in Karlovca izjemen, enkraten preplet naravne in kulturne dediščine in ena najslikovitejših, ikoničnih in prepoznavnih podob Škofje Loke in njene okolice«.

To pa še zdaleč ni prvi poskus gradnje male hidroelektrarne na tej lokaciji, pobude različnih investitorjev se vrstijo že več kot deset let. Tokratni investitor je postopek začel leta 2020. Kdo natančno je investitor in kakšne so njegove utemeljitve, ni znano, bo pa več podatkov javnosti na voljo, ko oziroma če postane civilna pobuda udeleženec v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.