Kultura / »Moj materni jezik je fašizem«

"Biti feministka v Španiji in Galiciji pomeni, da nekoliko zamujaš. Kot vsa osvobodilna gibanja je frankizem ustavljal tudi feminizem. Bili pa smo tako zaposleni z zrušitvijo diktature, da smo tudi sami odlagali neke stvari v prihodnost. Nekatere moje knjige so izšle, ko je bil feminizem že v veljavi. Odkar pomnim, sem feministka. Menim, da nismo vsi feministi. Patriarhat je še vedno tu. Jasno je, da mora veljati enakost. Ženska je vredna toliko kot moški. Tokov v feminizmu pa je veliko."

"Ko imaš sposobnost ubesediti stvari, ki jih doživljaš, moraš razmišljati o jeziku, ne samo o mojem jeziku – galicijščini, ki je bila med diktaturo desetletja prepovedana. Če Franco ne bi zmagal v vojni in ne bi bilo 40-letne diktature, ne bi odgovorila, da nimam maternega jezika ali da je moja materna govorica jezik zveri ali da je moj materni jezik fašizem ... Seveda bi vam rekla, da je moj materni jezik galicijščina. Ko se odločite pisati v tem jeziku, galicijščini, pa morate razmisliti ne le o svojem jeziku, ampak tudi o tem, da govorite. In o tem, da mora biti poezija slavljenje govorjenja. Menim, da poezije ni mogoče pisati brez refleksije jezika."

(Galicijska pesnica in aktivistka Chus Pato, ki se je rodila v obdobju frankovske diktature, ko je bila galicijščina prepovedana, in je tako lahko govorila le dovoljeni jezik fašističnega režima; v intervjuju za Ars)