Na festivalu Vilenica o vprašanju begunstva in identiteti znotraj jezikov

37. mednarodni literarni festival Vilenica bo potekal v Ljubljani, z nekaterimi dogodki pa bo segel tudi na Kras

V Ljubljani se bo začel 37. mednarodni literarni Vilenica, ki bo z nekaterimi dogodki segel tudi na Kras. Letos je posvečen vprašanju begunstva ter identiteti znotraj jezikov. V okviru festivala bodo danes v Trstu podelili pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude (SEP) za mlade avtorje.

37. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev bo potekal med 6. in 11. septembrom. Festivalski teden predvideva več kot 15 dogodkov, ki bodo potekali v Hrastniku, Kopru, Lokvi, Ljubljani, Sežani, Štanjelu in Trstu, na njih pa se bo predstavilo 14 avtorjev iz 12 držav.

Festival se bo začel z mednarodnim komparativističnim kolokvijem, na katerem bodo strokovnjaki literarnih ved v dveh dnevih razpravljali o ontoloških in družbenih vidikih estetike in literature.

Vilenico kot srečanje pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope od leta 1986 organizira Društvo slovenskih pisateljev, na njem pa bodo tokrat gostili 14 avtorjev iz 12 držav. Na okroglih mizah se bodo literati spraševali o tem, kako daleč je dom, kot so organizatorji podnaslovili temo Vilenice Evropa se širi in krči. Po napovedih se bodo dotaknili vprašanja begunstva ter eksistencialističnih vprašanj znotraj begunstva in selitev.

V središču pozornosti bo dobitnica nagrade, poimenovane po kraški jami, kjer jo ob zaključku festivala tudi podelijo. Letos jo prejme latvijska pesnica, romanopiska, esejistka in prevajalka Amanda Aizpuriete. Slovenski avtor v središču festivala je pisatelj Andrej Blatnik, posebej pa bo predstavljena sodobna estonska književnost, ki je dobila mesto tudi v antologiji z naslovom Meelestik.

Na ponedeljkov predvečer Vilenice je Društvo slovenskih književnih prevajalcev v Sežani podelilo Lavrinovo diplomo za leto 2022. Prejel jo je avstrijski prevajalec in posrednik slovenske književnosti v nemškemu govornemu prostoru Ludwig Hartinger, ki je prevedel poezijo Srečka Kosovela, Tomaža Šalamuna, Daneta Zajca, Svetlane Makarovič in drugih avtorjev.