Česa Borutu Pahorju ni mogoče očitati?

"Če odhajajočemu predsedniku Borutu Pahorju česa ni mogoče očitati, je to njegovo trdno prepričanje, da je zahodnemu Balkanu treba pomagati. Ko se je pred leti domislil pobude Brdo-Brioni in zanjo nagovoril še Hrvaško, je deloval s premislekom, da rešitve za zahodnobalkanske aspiracije po članstvu v Evropski uniji ležijo predvsem v pripravljenosti držav, da dvostranske težave rešijo same in s tem same prispevajo k hitrejšemu vključevanju v Evropsko unijo. Na mednarodnem področju je deloval s politiko povezovanja, ki jo je pozneje tudi poskušal vnesti v slovenski notranjepolitični prostor. Tako v mednarodni kot notranji politiki je to prepričanje trčilo ob realne omejitve političnega dogajanja."

"Pahorjeva balkanska zapuščina poštenega posrednika zagotovo ni negativna. Težko pa bi rekli, da je s svojim delovanjem kaj bistveno pripomogel k hitrejšemu približevanju držav Balkana. Pahor je potiskal balkansko skalo po bregu navzgor, toda kljub njegovim željam in prepričanjem se na evropski zastavi še ni zasvetila nobena nova evropska zvezdica. Vse, kar je Pahorju s hrvaškim sogostiteljem pobude v teh letih uspelo doseči, je, da je zahodni Balkan ohranjal na vidnem mestu Evropske unije. Tudi to ni malo. "

(Novinar Aleš Gaube v Dnevnikovem komentarju o Pahorjevi balkanski zapuščini)