STA

 |  Kultura

»Umrl je zadnji veliki modernist 20. stoletja«

Jean-Luc Godard (1930 ‒ 2022)

Jean-Luc Godard

Jean-Luc Godard
© Gary Stevens / Wikimedia Commons

V 92. letu starosti je včeraj umrl francosko-švicarski režiser Jean-Luc Godard. Bil je ključna osebnost francoskega novega vala, ki je v poznih 50. in 60. letih minulega stoletja korenito spremenil filmsko umetnost.

Iz režiserjeve družine so sporočili, da je Godard "umrl v miru doma". Kot so pojasnili, "uradne pogrebne slovesnosti ne bo. Upepeljen bo... In to se mora zgoditi v zasebnosti".

Godard, ki je najbolj znan tako po svojem ikonoklastičnem, navidezno improviziranem slogu snemanja kot po neizprosnem radikalizmu, je v 60. letih minulega stoletja opozoril nase z vrsto vse bolj političnih filmov. V zadnjih letih je njegova kariera doživela preporod s filmi, kot sta Film socialisme (2010) in Zbogom jeziku (2014), kjer je eksperimentiral z digitalno tehnologijo, piše spletni portal The Guardian.

Rodil se je leta 1930 v Parizu. Odraščal je in se šolal v Nyonu ob Ženevskem jezeru v Švici. Ko se je po končanem šolanju leta 1949 vrnil v Pariz, je zahajal v kinoklube, ki so po vojni cveteli v francoski prestolnici in bili žarišče francoskega novega vala. Po srečanju s kritikom Andrejem Bazinom in bodočimi kolegi režiserji Francoisom Truffautom, Claudom Chabrolom in Jacquesom Rivettom je začel pisati za nove filmske revije, tudi za Bazinovo revijo Cahiers du Cinema.

Začel je s kratkimi filmi, med njimi je Vsi fantje se imenujejo Patrick. Njegov prvi celovečerni film je Do zadnjega diha iz leta 1960. Snemali so ga na pariških ulicah leta 1959. Po premieri je film postal pravi kulturni fenomen, ki je iz Jean-Paula Belmonda naredil zvezdo, Godard pa je na berlinskem filmskem festivalu prejel nagrado za najboljšega režiserja.

w2hDR_e1o1M

V 60. letih je z bliskovito naglico posnel vrsto prelomnih filmov. Njegov film Mali vojak, ki je namigoval, da francoska vlada odobrava mučenje, je bil do leta 1963 prepovedan. Obenem je bil to film, v katerem je Godard spoznal svojo bodočo ženo Anno Karino, prav tako pa je skoval svoj najbolj znan aforizem "Film je resnica pri 24 slikah na sekundo". Med vrhunci sta bila še Ženska je ženska, samosvoj poklon hollywoodskemu muzikalu, v katerem je poleg Belmonda ponovno zaigrala Anna Karina, ekstravagantni, epski film o filmskem ustvarjanju Prezir z Michelom Piccolijem, Brigitte Bardot, Jackom Palancem in Fritzem Langom ter Alphaville, bizarni hibrid filma noir in znanstvene fantastike.

Leta 1965 se je Godardova poroka z Anno Karino končala z ločitvijo, njun zadnji skupni celovečerec je bil Made in U.S.A. V tem času je bil Godard že močno povezan z revolucionarnimi politikami tistega časa, kar se je odražalo v njegovem filmskem ustvarjanju. Ustanovil je filmski kolektiv, poimenovan po Dzigi Vertovu, sovjetskem avtorju filma Mož s kamero, in med drugim sodeloval z mladim marksističnim študentom Jean-Pierrom Gorinom pri filmu Tout Va Bien, študiji o stavki v tovarni klobas, v kateri nastopa Jane Fonda.

Godard je leta 1970 spoznal filmsko ustvarjalko Anne-Marie Mieville, ki je postala njegova stalna sodelavka in po razpadu njegovega drugega zakona z Anne Wiazemsky tudi partnerica. V 70. letih so Godardova ostra politična in intelektualna stališča začela izgubljati na veljavi, njegovo delo pa je v 80. letih izgubilo na vplivu, piše The Guardian.

"Umrl je zadnji veliki modernist 20. stoletja. Morda pa je bil Godard Sokrat medija, ki je verjel, da je film brez preiskav nevreden." 

Peter Bradshaw,
filmski kritik

Leta 2001 se je vrnil s filmom Hvalnica ljubezni, ki je bil uvrščen na filmski festival v Cannesu. Leta 2011 je prejel častnega oskarja, ki pa so mu ga poslali po pošti, saj se podelitve v Hollywoodu ni udeležil. Njegov filmom Zbogom jeziku je leta 2014 pobral nagrado žirije v Cannesu, film Knjiga slik, ki je bil leta 2018 uvrščen na filmski festival v Cannesu, pa je prejel posebno zlato palmo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP v tvitu zapisal: "Jean-Luc Godard, najbolj ikonoklastični filmski ustvarjalec novega vala, je izumil drzno moderno, intenzivno svobodno umetnost. Izgubili smo nacionalni zaklad, genija."

"Umrl je zadnji veliki modernist 20. stoletja," je ocenil kritik pri Guardianu Peter Bradshaw. Primerjal ga je z drugimi uporniki iz 60. let, kot sta John Lennon in Che Guevara. "Morda pa je bil Godard Sokrat medija, ki je verjel, da je film brez preiskav nevreden," je dodal. Po mnenju Guyja Lodgea iz filmske revije Variety pa bi bilo "zelo preprosto reči, da je 'spremenil vse', vendar je zagotovo spremenil ogromno stvari".

Odzivi posameznikov in institucij ob njegovi smrti se vrstijo tudi na Twitterju, kjer delijo njegove izjave, fotografije in prizore iz filmov. Med drugim pišejo, da je bil eden najbolj inovativnih filmarjev vseh časov ter "mojster svoje oblike, ki je razumel, da umetniki niso hlapci oblasti". Po oceni organizacije Unifrance, ki promovira francoske filme, ni "ustvarjal filma, ampak je bil film". Pri Londonskem filmskem festivalu pa so tvitnili, da je bil "velikan kinematografije, ki je raztrgal knjigo pravil".

opN5hDykEuc

SdsLtQp9mIo

mDQ8koapchI

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.