Knjiga / Ur. Dan Podjed in Katarina Polajnar Horvat: Nevidno življenje odpadkov

+ + + +

Smeti iz perspektive antropologije, etnologije in geografije.

Zbornik razprav, ki postavi smetenje kot obliko uničevanja planeta. Združuje dva pristopa: spoznavni in svetovalni, ki pa dominira. Jezikovna študija je denimo simpatična z evokacijo besed, kot so izmečki, nesnaga, svinjarija, nečistoča et simile, vendar se ukvarja le s poljem vidnega in skozi meščansko ideologijo, tako da opusti poskus aplikacije terminov na zrak in vodo; pomislimo le na paradoks, ko nekdo z močnimi kemikalijami kreira aseptično stanovanje in rakotvorna čistila meče v smetnjake in odtoke. Geografska posebej omeni Kornate in turizem, ki je največji dejavnik poplave plastike v morju. Antropološke pa denimo ugotavljajo, da je v Ljubljani okoljsko ozaveščena petina, a še ta večinoma na deklarativni ravni. Od tod stopi v polje metod, kako povečati udejanjeno okoljsko ozaveščenost in odgovornost. Recimo s smetnjakom, ki se pogovarja z odlagalci odpadkov in jim sporoča, koliko in kaj vse so vanj že zmetali, s čimer pritisne na njihovo slabo vest. Tu pa iz antropologije prestopa v prevzgojo oziroma v preobrazbo posameznikov s sistemi spodbud in nagrad. Bolj pragmatično bi bilo sicer navesti primere komunalnih praks posameznih mest po svetu.

Knjiga, ki misli smeti kot problem. Vendar pa je iskanje metod, kako ljudi prepričati o nujnosti čuječnosti pred devastacijo planeta, le pobožna želja, če se prej ne zgodi mentalna revolucija, ki izhodišče premakne od individualnega egoizma k spoštovanju vseh živih bitij ter prsti, zraka in vode. Preprosto: užitek se je peljati z avtom po mestu v slabem vremenu; temu se dominantni tip sodobnega človeka ne more odpovedati, saj bi se s tem odrekel svojim svoboščinam. Za izbiro kolesarjenja je potreben mentalni preobrat, skoraj religiozno prosvetljenje, ali pa vsaj filozofija deep-ecology Arneja Naessa, ki pa je po štiridesetih letih tako minorno sprejeta, kot je bila na začetku.