Nove slabe zamisli

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog zakona, katerega namen naj bi bil obvladovanje kriznih razmer pri oskrbi z energijo, pri čemer naj bi omogočil obsežnejše kurjenje fosilnih goriv, začasno razveljavitev okoljskih standardov in večje izpuste onesnaževal, nove zamisli pa se porajajo tudi med energetiki.

Iz Premogovnika Velenje so sporočili, da so se skupaj s Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) in matično skupino Holding Slovenske elektrarne (HSE) lotili »iskanja možnosti povečanja strateških zalog premoga«, torej primarnega energenta, ki napaja TEŠ, tudi znani šesti blok TEŠ 6, in ki ga zdaj z izkopom zagotavlja domači Premogovnik Velenje. Kot eno od možnosti so omenili uvoz dodatnega premoga, kot drugo možnost pa navedli, da preučujejo »dodatne aktivnosti pri izkopu lastnega premoga«. Te dodatne aktivnosti naj bi pomenile, kot so razkrili, pripravo novega odkopnega polja v velenjskem premogovniku, za kar bi potrebovali »najmanj tri leta za izgradnjo dodatnih 6000 metrov objektov« ter »približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme«.

Pod črto: šaleški rudarji omenjajo in očitno preučujejo novo večletno naložbo v premogovništvo – v okoljsko nesprejemljivo fosilno panogo –, ki finančno zagotovo ne bi bila skromna. Zgolj 200 dodatnih zaposlitev, ki jih omenjajo, bi pomenilo povečanje zaposlenih v Premogovniku Velenje za skoraj petino (konec leta 2021 je bilo v družbi zaposlenih 1152 delavcev). Hkrati je treba opozoriti, da TEŠ od leta 2014 vsako leto ustvarja izgubo, zgolj leta 2020 je ta znašala 280 milijonov evrov, lani pa je TEŠ sicer po sedmih letih prvič izkazal čisti dobiček (7,1 milijona evrov), a izključno zaradi 261 milijonov evrov vredne zunajsodne poravnave s podjetjem General Electric, s katero je bil TEŠ povrnjen delež škode, povezane s koruptivno gradnjo šestega bloka.

Uresničitev »zamisli« o dodatnem odkopnem polju in dodatnih zaposlitvah v premogovništvu bi pomenila odmik od januarja letos sprejete Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Strategijo je sprejela vlada Janeza Janše, z njo pa je bila Slovenija predzadnja članica EU, ki je določila letnico opustitve premoga (zadnja je Poljska). Janševa vlada je kot izstopno letnico, ki bi pomenila konec proizvodnje v premogovnih enotah TEŠ, določila leto 2033, kar je neskladno z zavezami pariškega podnebnega sporazuma, ki za mejnik postavlja leto 2030.

Čeprav so zaradi energetske krize nujne racionalne in začasne prilagoditve, bi bila potrebna velika preudarnost vladajoče politike, da v krizi ne bi nasedla novim (investicijskim) zamislim – zlasti ne energetike, ki temelji na fosilnih gorivih in si želi ohraniti status quo ali pa celo promovira zamisli, ki so v neskladju z začrtano dolgoročno smerjo razvoja. Ravno v teh časih, ko se uzakonjajo začasni odpustki za izpuste, bi bilo nujno, da bi ob predlogih ministrstva, pristojnega za energetiko, slišati tudi glas ministrov za okolje in za zdravje, vendar ostajata tiho.

Se je pa zato v sredo v velenjski rov na priložnostni obisk odpravil predsednik vlade Robert Golob.