Kultura / Poklon Marku Breclju
Izluščena poezija, bele lutke in minljivost vsakega izmed nas v predstavi Samost, narejeni po motivih kultnega albuma Cocktail

Verzi iz pesmi Marka Breclja ob veliki razpadajoči kocki in sencah, ki se krivijo za njo, zvenijo še bolj neposredno kot ob glasbeni spremljavi.
© Kaja Kisilak
Kadar teče pogovor, teče vino, in če že teče vino, mineva čas, popoldne se prevesi v večer, ta v noč, ponoči pa, saj so stene tanke, služba pa zgodaj, priteče jezni sosed, ki ne more spati. Tudi slike starih brkatih mož in žena, ki v okvirjih visijo na stenah, izgubijo čar. Pride čas slovesa, ura je pozna, nekaj čez polnoč, John Smith in Stonesi se poslovijo. Od večera in prijaznega obiska ostanejo besede, dim in pepel. Nič več.