Namesto prepovedi približevanja zapor

Hrvaško ministrstvo za pravosodje je po dveh nedavnih primerih družinskega nasilja nad ženskami v Gospiću in Novski začelo korenito spreminjati zakonodajo, ki ureja ukrepanje zoper nasilneže. Po novem bo sodišče vsakega storilca, ki bi kaznivo dejanje utegnil ponoviti, samodejno poslalo v zapor. Odpravlja se tudi varnostni ukrep »prepovedi približevanja«, ki se je v preteklosti izrekal kot nadomestilo za preiskovalni pripor. Na hrvaškem ministrstvu so razložili, da so se za zakonske spremembe odločili, ker večinoma obstaja velika verjetnost, da bo storilec nasilja v družini nevaren za dosedanje in še druge žrtve, prav tako za družbo – zato ne bi smel biti na prostosti. Spremembe, ki jih ministrstvo uvaja, bodo vplivale na več zakonov in naj bi bile uveljavljene do konca leta.

Ministrstvo napoveduje tudi specializacijo sodnikov, ki bodo odločali v takšnih postopkih. Predlagana bo specializacija za kazniva dejanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Namen teh sprememb je, da bodo na sodiščih, pristojnih za obravnavanje kazenskih in prekrškovnih primerov nasilja, delali sodniki, specializirani za to področje. Ti bodo pridobili tudi posebno petletno licenco.

Prav tako so v sosednji državi opredelili usmeritev, ki se nanaša na prenovo kazni po kazenskem zakoniku in zakonu o varstvu pred nasiljem v družini, pri kateri bo poseben poudarek na strožjih sankcijah za kršitve ukrepov. Ena od usmeritev se nanaša na doslednejše varstvo žrtev – pozornost bo namenjena anonimizaciji sodnih odločb. Ministrstvo je letos poleti začelo ustanavljati oddelke za podporo žrtvam in pričam na vseh županijskih sodiščih, občinskem kazenskem sodišču v Zagrebu in občinskem sodišču v Splitu. Za zdaj je ustanovilo sedem oddelkov, ki zagotavljajo podporo žrtvam med sodnimi postopki, v prihodnje pa bo ustanovilo še deset dodatnih oddelkov.

Bi se kaj podobnega lahko zgodilo pri nas? Profesorica s Pravne fakultete v Ljubljani Katja Filipčič se s hrvaškim ukrepom ne strinja, trdi, da nadomestitev prepovedi približevanja z odvzemom prostosti ni ustrezna. »Ukrep bi lahko dosegel nasproten učinek, saj bodo žrtve zaradi strahu pred maščevanjem še redkeje prijavljale nasilje. Ali pa večji delež nasilnežev ne bo deležen ukrepanja, če ne bo izpolnjeval pogojev za odvzem prostosti,« je razložila in dodala, da se je takšnih zakonodajnih sprememb treba lotiti premišljeno, ne pa zaradi nekaj posamičnih dogodkov, četudi so ti zelo tragični. »Če hočemo biti uspešnejši v boju zoper nasilje v družini, niso dovolj pravni ukrepi zoper storilce, veliko pozornosti je treba posvečati tudi žrtvam in odpravljati razloge za neprijavo,« je še povedala.

Kot sporočajo iz Društva za nenasilno komunikacijo, v nevladnih organizacijah že dolgo opozarjajo, da prepoved približevanja žrtvam pogosto ne zagotovi večje varnosti. Poleg ukrepov, ki večinoma niso dovolj, bi se bilo ključno posvetiti širokemu družbenemu dopuščanju mizoginije in vseh oblik nasilja nad ženskami, pa tudi družbeni neenakosti, ki jo redko povežemo s pojavom nasilja.

Ministrstvo za pravosodje se na vprašanje, ali Slovenija načrtuje podobne zakonodajne ukrepe, do zaključka redakcije ni odzvalo.