V Ukrajini referendumi o priključitvi k Rusiji

Na ozemljih ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje se bodo danes začeli referendumi o priključitvi k Rusiji, ki bodo trajali vse do torka

STA
23. 9. 2022

Na ozemljih ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, ki so v celoti ali delno pod nadzorom ruskih sil, se bodo danes začeli referendumi o priključitvi k Rusiji, ki bodo trajali vse do torka. Do izvedbe referendumov na vzhodu države sicer prihaja v času protiofenzive ukrajinskih sil.

V vseh regijah so bila vzpostavljena volišča, tisti, ki so bili evakuirani, pa bodo lahko glasovali tudi v Rusiji. Osebno glasovanje na voliščih bo potekalo izključno v torek, medtem ko bo ostale dni iz varnostnih razlogov glasovanje organizirano v skupnostih in od vrat do vrat.

V doneški regiji je bilo natisnjenih več kot 1,5 milijona glasovnic. V Zaporožju naj bi volilnih upravičencev bilo več kot 500.000. Osrednja proruska volilna komisija regije Herson pa pričakuje, da se bo glasovanja udeležilo približno 750.000 volivcev.

Glasovnice v obeh separatističnih republikah, ki jih Rusija priznava kot neodvisni državi, bodo izključno v ruskem jeziku, v regijah Herson in Zaporožje pa bodo glasovnice natisnjene tudi v ukrajinščini.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v četrtek na posebnem zasedanju Varnostnega sveta ZN obsodil napovedane referendume, rekoč, da je vsaka priključitev ozemlja države s strani druge države, kršitev Ustanovne listine ZN in mednarodnega prava.

Podobnega mnenja je bil tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je dejal, da je Moskva z načrtovanjem referendumov dolila "olje na ogenj", referendume pa obsoja tudi Nato.

qAE-OQLN2vY

0Vy7f2yBfuY

nszNf73W1JY

XdHhWBSq6kM

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kako postati Slovenec?

Kakšna sreča, da se nam ni treba učiti slovenščine pri 30 ali celo 50 letih

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi