Zvišanje plač v javnem sektorju, ki ga bodo tisti z najnižjimi dohodki komajda občutili

V času Janševe vlade so se zvišale plače v policiji, vojski in zdravstvu, preostali del javnega sektorja je izvisel. Z novimi časi so se začela pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, po skoraj treh mesecih so se le zgodili premiki, a vlada ni pripravljena sprejeti sistemskih rešitev, ki bi tistim iz najnižjih plačnih razredov v javnem sektorju omogočile dostojno plačo.

Vlada je na julijsko srečanje s sindikati prišla s predlogom draginjskega dodatka v obliki dodatnega regresa za najnižjih 24 razredov, a je pri tem zavrnila pogajanja o uskladitvi plač z inflacijo. Naposled sta pogajalski strani sklenili dogovor, po katerem bi se z oktobrsko plačo vrednost plačnih razredov zvišala za 4,5 odstotka, za večino zaposlenih pa bi se plače prihodnje leto zvišale za en plačni razred. Višje bi bilo tudi nadomestilo za malico, zaposleni v javnem sektorju pa bi dobili poračun regresa za letošnji letni dopust.

Tisti z najnižjimi plačami, gre za zaposlene v javnem sektorju, ki so razvrščeni do 24. plačnega razreda, se lahko veselijo poračuna regresa v višini 300 evrov, zvišanja plač pa naj ne bi občutili. »Predlog, ki je zdaj na mizi, sicer pomeni uskladitev vseh plačnih razredov, je pa res, da za tiste plačne razrede, ki so pod minimalno plačo, to pomeni samo zvišanje osnove za dodatke,« razlaga Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. »Tisti en dodatni plačni razred z uskladitvijo pomeni, da zdaj mogoče kdo ne bo več dobival manj od minimalne plače ali pa bo dobival ravno minimalno plačo. Vendar ne moremo govoriti o resni spremembi.«

Sindikati so na pogajanjih zahtevali odpravo kompresije v spodnji tretjini plačne lestvice, vendar je bil strošek za ta korak – po nekaterih ocenah bi znašal milijardo evrov – za vladno pogajalsko stran prevelik. »Povsem nesprejemljivo je, da ima recimo pomočnica vzgojiteljice, ki odgovarja za 15 otrok v enem oddelku, začetno plačo tri plačne razrede pod minimalno plačo. Ampak za to je potrebnih veliko sredstev v daljšem časovnem obdobju. In tega ni mogoče narediti čez noč, a dlje ko bomo odlašali, težje bo,« pravi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

Plačni dogovor bi morali parafirati v ponedeljek, vendar tega niso storili. Eno od ključnih nesoglasij naj bi se nanašalo na to, da je vlada od sindikatov zahtevala, naj se vnaprej odpovejo pravici do usklajevanja plač prihodnje leto, čeprav zakon o sistemu plač v javnem sektorju pravi, da se vrednosti plačnih razredov usklajujejo enkrat na leto.

Ali je bil dogovor naposled sprejet v četrtek, v času nastajanja članka še ne vemo. Vlada pa hkrati nima časa, da bi si oddahnila ali s pogajanji zavlačevala, saj jo čaka še ločeno odzivanje na zahteve posameznih skupin v javnem sektorju.