Nič kaj nedolžno sekstanje

Danes je splet za večino otrok in mladostnikov okolje, kjer pridejo prvič v stik s spolnostjo. In čeprav jim je z njim spolno izražanje po svoje olajšano, je ravno zaradi vloge, ki jo v spolnosti mladih igrajo družabna omrežja, izmenjevanje intimnih fotografij dejanje, ki lahko ima precej neprijetnih posledic. Vsak je že slišal, da fotografije, ko enkrat pridejo na splet, tam tudi ostanejo. Kljub tveganju sta spletna spolnost in sekstanje postala redni in popolnoma normalni mladostniški praksi, ki pa lahko zaradi pomanjkljive izobraženosti staršev in otrok o spletni varnosti hitro prerasteta v zlorabo.

Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje Safe. si pravi, da na delavnicah, ki jih pripravljajo za otroke, ugotavljajo, da je sekstanje kot tvegano vedenje med slovenskimi otroki in mladostniki izjemno razširjeno. Sekstanje je izraz za izdelavo, izmenjavo in pošiljanje seksualno eksplicitnih fotografij, videoposnetkov in besedil prek mobilnih naprav ali interneta oziroma različnih aplikacij za pošiljanje vsebin in družabnih omrežij, kot so Facebook, Instagram, Snapchat in TikTok. »Že v sedmem razredu je nekaj popolnoma normalnega, da oseba ženskega ali moškega spola svoji simpatiji pošilja intimne fotografije, to pa je še bolj priljubljeno v srednjih šolah. Sekstanje samo po sebi ni tako sporno, ker gre za izraz zaupanja med dvema. Mladi pa pozabljajo, da lahko postane tvegano, ko se osebi, ki sta si takšne fotografije pošiljali, razideta ali spreta,« je razložil. Mladostniško spolno izražanje se lahko torej, kadar prejemnik intimnih fotografij te brez dovoljenja pošiljatelja pokaže vrstnikom, hitro spremeni v zlorabo in kaznivo dejanje, če je posrednik gradiva mladoletna oseba, stara 14 let ali več.

Samostojni strokovni delavec s Fakultete za družbene vede in koordinator Spletnega očesa Andrej Motl poudarja, da mladoletnike do kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, po navadi pripelje prav posredovanje intimnih posnetkov. Najpogostejši primer zlorabe je pošiljanje intimnih fotografij, ki sta si jih mladoletnika najprej izmenjala sporazumno, tretjim osebam. Pogosto je tudi maščevanje in izsiljevanje z objavo intimnih posnetkov, ko storilec na podlagi pridobljenih intimnih posnetkov od žrtve zahteva še več takšnih vsebin. Mladostniki pa pogosto lahko zagrešijo kaznivo dejanje tudi z dostopanjem do gradiva spolne narave, recimo z ogledovanjem ekstremnih pornografskih vsebin, ki so lahko vstopna točka za ogledovanje nedovoljenega gradiva, kot so posnetki spolnih zlorab drugih otrok. Poleg sekstanja je v zadnjem času velika težava spletni grooming, ki je pri nas znan kot navezovanje stikov za spolne namene z uporabo tehnologije; gre za vedenje storilca, katerega namen je približati se otroku prek spleta in pridobiti njegovo zaupanje. Nina Mezinec z oddelka za mladoletniško kriminaliteto uprave kriminalistične policije navaja, da poleg naštetih praks na policiji opažajo tudi vedno več primerov, ko mlajši otroci svoje posnetke na družabnih omrežjih ali na spletnih straneh objavljajo sami, ne da bi se zavedali, kje lahko ti končajo. Veliko otrok, ki so povečini stari približno deset let, svoje posnetke na primer deli na TikToku. Vendar si tako majhen otrok profila na omrežju ni ustvaril sam, ampak mu je pri tem zavestno pomagala odrasla oseba.

Za številne starše in učitelje je spolnost, s tem pa tudi spletna spolnost otrok, še vedno tabu. A zatiskanje oči pred resničnostjo ne prispeva k varnosti otrok.

Spletno oko, ki uporabnikom interneta omogoča anonimno prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu (vse so predstavljene v letnem poročilu te organizacije), je leta 2020 prejelo 856 prijav. Od tega je 539 prijavljenih ravnanj vsebovalo elemente kaznivega dejanja, zato je organizacija prijave takoj posredovala policiji. Na posnetkih, ki jih je Spletno oko posredovalo organom pregona in je bilo mogoče na njih presoditi, koliko so stare žrtve, so bile žrtve v 39 odstotkih otroci, stari od 11 do 15 let, z 29 odstotki pa so sledili otroci, stari od sedem do deset let. Petinosemdeset odstotkov identificiranih žrtev je bilo ženskega spola, 82 odstotkov posnetkov pa je prikazovalo hujše oblike spolnih zlorab otrok. Poleg odraslih pa gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, razširjajo tudi mladoletne osebe. Policija je leta 2020 po 176. členu kazenskega zakonika, ki govori o prikazovanju, izdelavi, posesti in posredovanju gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, obravnavala 150 dejanj, od vseh osumljenih jih je bilo 64 mladoletnih. Leta 2021 je bilo takšnih dejanj 175, med osumljenimi teh dejanj je bilo 49 mladoletnikov, do konca avgusta 2022 pa je policija obravnavala 102 takšni kaznivi dejanji, mladoletnih osumljencev je bilo 30. Mladoletnikov, ki so osumljeni storitve tega kaznivega dejanja, je torej precej, število je skrb zbujajoče. Nina Mezinec sicer pravi, da statistika ne kaže, da bi število mladoletnih storilcev tega kaznivega dejanja naraščalo. A je treba vedeti, da je policija seznanjena samo z dejanji, ki so bila prijavljena. Pri spletnih spolnih zlorabah obstaja veliko sivo polje zlorab, ki jih zaradi strahu, stigme ali groženj storilca žrtve niso prijavile.

Zelo pomembno je strogo ločevanje med primeri, ko gre za sporazumno izmenjevanje gradiva med mladostnikoma, in tistimi, ko gre za izsiljevanje in pošiljanje gradiva tretjim osebam, je razložila mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Pika Šarf. Dodala je, da se o pravni ureditvi v zvezi z mladoletniško kriminaliteto v Sloveniji ne govori prav veliko. »167. člen kazenskega zakonika, ki ureja tudi posredovanje gradiva, ki prikazuje spolne zlorabe otrok, je zaradi razvoja in pregona tega kaznivega dejanja in zaostrovanja politike na tem področju zavzel zelo strogo držo. Inkriminiral je vsakršno posredovanje gradiva, ki prikazuje posameznike, mlajše od 15 let. To pa je pripeljalo do zelo absurdnega položaja, v katerem so lahko tisti, ki so dopolnili 15 let, veljavno privolili v spolni odnos, hkrati pa legalno niso smeli soglašati s posredovanjem takšnega gradiva, tudi če je šlo za čisto konsenzualno prakso med dvema osebama, ki sta bili v razmerju,« pravi raziskovalka. Tako se je zgodilo, da so bili kazenski postopki začeti tudi za mladoletnike, ki so si takšno gradivo izmenjevali povsem sporazumno. Skupaj z redefinicijo posilstva in prehodom na model samo ja pomeni ja je bil zato v 176. člen dodan peti odstavek, ki pravi, da »dejanje, ki pomeni pridobivanje, izdelavo, posedovanje ali pridobivanje dostopa s pomočjo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij do pornografskega ali drugačnega seksualnega gradiva, ni protipravno, če je bilo storjeno med mladoletnimi osebami primerljive starosti, ki so se z dejanjem strinjale, ustreza stopnji njihove duševne in telesne zrelosti ter prikazuje take osebe«. To pomeni, da kadar gre za sporazumne prakse med mladoletnima posameznikoma, ki v to privolita, in ne gre za fotografijo koga tretjega, takšno ravnanje ni več protipravno, je razložila Pika Šarf. Dodala je, da se je ta sprememba zgodila pod vplivom iz tujine, saj sta Nemčija in Hrvaška takšno rešitev uzakonili že prej.

Poudarila je, da lahko kršitev 176. člena v nekaterih primerih v kazenskih evidencah ostane zapisana vse življenje. Mladoletnik je lahko torej pred spremembo zakonodaje, čeprav ni zagrešil zlorabe, to črno piko s sabo neupravičeno nosil vse življenje.

Pomembno je, da lahko mladostniki uživajo vso svobodo spolnega izražanja, hkrati pa je nujno zagotoviti, da se znajo izražati varno in da se zavedajo vseh mogočih posledic svojih dejanj. Raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Barbara Brečko pravi, da prepovedovanje sekstanja in spolnega izražanja prek spleta med mladostniki nima nobenega učinka, nujno je, da se jih o tem poduči. »Vsekakor bi bilo treba v družini in šoli o tem govoriti več, saj sta za otroke in mladostnike ravno ti dve okolji primarni. Preveč je razširjena tudi praksa obtoževanja žrtev spletnega spolnega nasilja, ki se potem počutijo osramočene in se lahko zaradi tega še bolj zaprejo vase in naslednjič zlorabe ne zaupajo več odrasli osebi. Premalo je empatije in zavedanja, kaj takšen dogodek za žrtev pomeni.« Razlogi za takšno početje so lahko zelo različni, saj se marsikdo za prepošiljanje intimnih fotografij vrstnikov odloči zgolj iz želje po pripadnosti neki skupini in po uveljavitvi med prijatelji.

Za številne starše in učitelje je spletna spolnost otrok še vedno tabu. Nina Mezinec pravi, da je težava v tem, da se starši pogosto ne zanimajo za delovanje svojih otrok na spletu. A z zatiskanjem oči pred težavami, na katere lahko naletijo otroci, se bo rešilo bolj malo.

Mladi naj trikrat premislijo, preden svoje razgaljene ali gole posnetke pošiljajo komurkoli, in presodijo, ali lahko temu človeku res zaupajo, pravi Puschner. Ko posnetek komu pošljemo ali ga objavimo, nad njim izgubimo nadzor, vsak ga lahko shrani in nato objavi.

A tu je še nekaj: pomembno je, da previdno ravnajo tudi tisti, ki se znajdejo na drugem koncu verige. Tudi njim lahko kdo ukrade telefon ali pa vanj vdre. Najbolje je, če takšno fotografijo takoj po prejetju izbrišejo. 5