Zaposlovanja v času menjav vlad

Analiza zaposlovanj v času menjav vlad izpostavila številna potencialna korupcijska tveganja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila z analizo ocene korupcijskih tveganj v postopkih zaposlovanj v času menjav vlad v Sloveniji, izvoljenih po novembru 2013. Ugotovila je potencialna sistemska korupcijska tveganja pri nadaljnjih zaposlitvah funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje, po koncu mandata, kot so: ogroženo je lahko nepristransko vodenje javnih natečajev, funkcionar svoje funkcije ne opravlja profesionalno, strokovno, zakonito in v javno korist, določene gospodarske družbe so lahko privilegirane, pojavi se lahko klientelizem, poveča se lahko verjetnost za nastanek nasprotja interesov ipd. Aktualni vladi in ministrstvom je KPK zato podala priporočila.

V analizi, ki je nadgradnja analize iz leta 2014, je KPK preverjala, kako so funkcionarji in osebe, zaposlene na zaupanje, po prenehanju mandata nadaljevali z delom: pri svojem aktualnem organu, pri organu v sestavi ali drugem organu javnega sektorja. Preverjala je tudi njihove prezaposlitve iz zaposlitev na zaupanje v zaposlitve na delovna mesta v družbah s kapitalsko naložbo države ali samoupravne lokalne skupnosti. Namen analize je številčno prikazati omenjene prezaposlitve ter posledično izpostaviti trende in potencialna korupcijska tveganja, ki bi pri teh prehodih lahko nastala.

Komisija v analizi ni preverjala prehodov zaposlitev vseh javnih uslužbencev iz določenega v nedoločen čas, ampak je med javnimi uslužbenci pregledala zgolj osebe, ki so bile v tem statusu zaposlene na zaupanje. "Prav tako KPK z analizo ne podaja vrednostne sodbe o zakonitosti vodenja zaposlitvenih postopkov, saj so za nadzor nad navedenim pristojni drugi nadzorni organi - inšpekcije. Z analizo KPK tako ni iskala morebitnih nepravilnosti v konkretnih kadrovskih postopkih. Možno je tudi, da je v določenih primerih zaposlovanja šlo za zaposlitev za določen čas (na primer za čas projekta ali nadomeščanja javnih uslužbencev) ali pa da je v določenih primerih funkcionar ali oseba, zaposlena na zaupanje, bila že pred začetkom funkcije ali zaposlitve na zaupanje za nedoločen čas zaposlena v javnem sektorju in ji je tista zaposlitev mirovala," so pri KPK zapisali v sporočilu za javnost.

Komisija je v analizi ugotovila, da je praksa vlad v omenjenih postopkih zaposlovanj med seboj precej podobna, in sicer, da se je vsakokrat povečalo število ministrstev in državnih organov, s tem pa tudi funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje. Korupcijska tveganja, ki bi se lahko pojavila pri postopkih zaposlovanj po zaključku funkcij ali prenehanju zaposlitve na zaupanje v času med trajanjem in po končanju mandatov vlade, so tako po izsledkih analize naslednja:

• da je izbirni postopek za zaposlitev funkcionarja oziroma osebe, zaposlene na zaupanje, voden netransparentno, neobjektivno in pristransko;
• da se v postopku zaposlovanja funkcionarja oziroma osebe, zaposlene na zaupanje, izvajajo neetični in nedovoljeni vplivi s ciljem zaposlitve točno določene osebe;
• da se posamezniku omogoča prednost pri izbiri v postopkih zaposlovanja zaradi njegovega položaja (funkcionarja);
• da se v postopku zaposlovanja omogoča prednosti posameznikom, zaposlenim na zaupanje v državnem organu, pri zaposlovanju v istem organu;
• da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti gospodarskim družbam s kapitalsko naložbo države, v katerih imajo funkcionarji zagotovljeno mirovanje pravic;
• da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti ali pridobitev poslov zasebnim gospodarskim družbam, v katerih se funkcionarji po koncu opravljanja funkcije zaposlijo, ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali zaposlitev iz naslova mirovanja pravic.

Z namenom krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti javnega sektorja v zvezi z zaposlovanjem funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje, med trajanjem in po koncu mandata je KPK zato vladi in ministrstvom podala priporočila. "Da bi s tveganji nastanka okoliščin nasprotja interesov ustrezno upravljali ter zagotavljali objektivnost in nepristranskost delovanja državnih organov, je v priporočilih izpostavila vzpostavitev zakonskega okvira za »obdobje ohlajanja« (t. i. cooling-off period) po zaključku mandata funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje," so še zapisali pri KPK.

Celotna analiza je na voljo na tej spletni povezavi.