Brez Termoelektrarne Šoštanj?

»Slovenija je pri oskrbi z elektriko in plinom v dobri kondiciji,« so ta teden sporočili infrastrukturni minister Bojan Kumer ter direktorja Elesa Aleksander Mervar in Plinovodov Marjan Eberlinc. Temu botrujejo ugodne temperature, racionalna poraba oziroma učinkovito samoomejevanje porabe (Talum) ter dobra povezanost Slovenije v energetsko omrežje EU. Zlasti zadnje je ključno, saj trenutno ogromno večino elektrike uvažamo. Jedrska elektrarna Krško je od 1. oktobra v 32-dnevnem remontu, iz sistema pa je od 15. oktobra izklopljena tudi šoštanjska termoelektrarna. V času »največje energetske krize« delujemo brez dveh proizvajalcev, ki skupaj proizvedeta večino elektrike. Lani sta JEK in TEŠ proizvedla 5873 gigavatnih ur ali dobrih 55 odstotkov vse v Sloveniji proizvedene elektrike (pri tem izračunu je upoštevano dejstvo, da gre polovica proizvodnje Jedrske elektrarne Krško na Hrvaško).

Izklop TEŠ iz sistema je Mervar prikazal kot racionalno odločitev. Vehementno, kakor slovenski državni energetiki znajo. Še sredi septembra je govoril, da bi bilo dobro, če bi TEŠ obratoval ves čas remonta jedrske elektrarne, torej do 2. novembra, zdaj je prepričan, da je racionalno, če je TEŠ izklopljen iz sistema. Razlog naj bi bilo to, da so se cene elektrike na borzah znižale, zato naj bi bilo pametno, da se povečajo zaloge premoga in da ga porabimo pozimi, zlasti v času tradicionalno največje porabe (in najvišjih cen) med 15. januarjem in 15. februarjem. Racionalna je bila v očeh nekaterih državnih energetikov tudi odločitev, da je TEŠ septembra, v času večdnevnih vzdrževalnih del na šestem bloku, zagnal plinsko enoto in proizvajal elektriko s kurjenjem plina. Zaradi te odločitve se je poraba plina v Sloveniji zmanjšala za tretjino manj, kot bi se lahko. Ta ponedeljek je odstopil generalni direktor TEŠ Matjaž Vodušek. »Odstop je osebne narave in ostalih zadev ne komentira,« so v elektrarni pojasnili za STA.

V ozadju vseh teh »racionalnosti« je izvorna neracionalnost, to je gradnja »šestega bloka TEŠ, ki ga napaja velenjski premog«. Ali kot je bilo slišati: »Če bo prišlo najhujše, se bomo morali opreti na lastne kapacitete. Te imamo, pri tem pa potrebujemo energente, ki pa jih nimamo.« TEŠ je že lani »tudi zaradi nezadostne dobave premoga« proizvedel 13 odstotkov manj elektrike kot leto prej. Negotovo pa je, kaj se bo zgodilo letos. Premogovnik se spoprijema s hudimi operativnimi težavami; po julijskem stebrnem udaru, katerega sanacija je potekala, se je zgodila še dodatna »deformacija« na odkopnih poljih, ki je stanje in sanacijo otežila. Zaradi teh težav bodo rudarji izkopali manj premoga. Že v zadnjih dveh letih se je izkop brez izrednih stanj zmanjšal s 3,2 na lanskih 2,6 milijona ton na leto. Ocene stroškov sanacije še ni, dejstvo pa je, da ne bodo nizki.

Prejšnja vlada se je z januarja lani sprejeto Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij (v primerjavi z drugimi državami EU neambiciozno) zavezala, da bo najpozneje leta 2033 nehala uporabljati premog za proizvodnjo električne energije. Najpozneje leta 2033 seveda pomeni, da je mogoče tudi prej. In o tem scenariju bi morala razmišljati vlada. Ena od političnih prioritet vlade bi morali postati zaposleni v Šaleški dolini, hitreje pa bi morali pripraviti učinkovite programe za prestrukturiranja v regijo brez premoga. Eno od pomembnih opozoril, da bi bilo to racionalno, je aktualno dogajanje v Premogovniku Velenje.

Odločitev, da bi pohitrili zaprtje termoelektrarne in pospešili izhod iz ere premoga, se zdi drzna, v času energetske krize celo neracionalna. A če kdo, bi moral biti celostnega razmisleka o tem zmožen predsednik vlade, ki je celo življenje (delal) v energetiki.