»Mavrična prihodnost pomeni odločitev za smrt«

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pridigi pri sveti maši na začetku študijskega leta mladim na srce položil, da so vtkani v prihodnost našega naroda – od njih naj ne bi bilo odvisno zgolj, kakšna bo prihodnost tega, ampak tudi, ali jo bo sploh imel. Nad njihovimi glavami po njegovem mnenju namreč brnijo številne ideje, ki poskušajo vdirati vanje s posredovanjem vseh mogočih medijev, ideologij in malikov – med drugim tudi grožnja mavrične prihodnosti, kot se je izrazil, ki bi jih lahko pahnila celo v smrt.

Takšnega govora ni uporabil prvič. Pred dvema mesecema se je pri maši ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Brezjah že obregnil ob sklepe, »za katere vidimo, da v njih ni iskanja skupnega dobrega«, pri čemer je imel v mislih odločitev ustavnega sodišča, da istospolnim parom prizna enake pravice kot raznospolnim – da lahko sklepajo zakonske zveze in se vključijo v postopek posvojitve otrok. Pridigal je, da se ne smemo »odpovedati različnosti med moškim in žensko, saj je temu paru Bog naročil, naj napolni zemljo. Če bi se odpovedali tej različnosti, bi stegnili roko po drevesu življenja in trgali sadove, ne da bi sami živeli rodovitno. Ko začnemo trgati sadove z drevesa življenja, se odločimo za bleščavost parad, vendar obenem tudi za življenje brez lune in zvezd, zlasti pa se odrečemo ogrnjenosti v sonce, v luč.«

Skratka: odločitev ustavnega sodišča, zdaj že drugič, potem ko jo je za kratek čas ustavil veto državnega sveta, sprejeta v državnem zboru in vnesena v slovenski pravni red, naj bi vodila v greh in zaton civilizacije. Podobno meni tudi Slovenska škofovska konferenca, ki je v izjavi zapisala, da je »namen odločb zanikati človeško naravo, zavrniti naravne stvarnosti moškega in ženske kot dopolnjujočih se bitij in doseči nov družbeni red«.

S podobno mislijo kot na Brezjah je Zore torej nastopil tudi pred študenti pri sveti maši ob začetku študijskega leta. »Dragi študentje, dragi profesorji! Kakšna bo vaša izbira?« je nagovoril navzoče. »Se boste prodajali mavricam ali boste izbrali svobodo? Vem, da bi človekovo hrepenenje po samoohranitvi raje izbralo mavrično prihodnost. A mavrična prihodnost v vsakem primeru pomeni odločitev za smrt. Mavrična prihodnost nas postavlja pred izbiro med drevesom življenja in med smrtjo.«

Ker nas je zanimalo, ali je imel z mavrično prihodnostjo v mislih prihodnost, ki bo sprejemajoča tudi do ustavno zagotovljenih pravic istospolnih parov, in o kakšni smrti je govoril, smo se obrnili na ljubljansko nadškofijo, od tam pa smo dobili odgovor, da je bila pridiga »razumljiva in ne potrebuje dodatne razlage, saj je vpeta v svetopisemski kontekst«. Zoretove misli naj bi bile zgolj »skladne z učenjem Katoliške cerkve in izhajajo iz Svetega pisma«. V Svetem pismu izraza mavrična prihodnost sicer nismo našli, se pa večkrat pojavlja beseda mavrica, denimo v knjigi Razodetje, kjer mavrica spremlja mogočnega angela, ki se, ogrnjen v oblak, spušča z neba. Mavrica nastopa tudi čisto na začetku, v 1. Mojzesovi knjigi, kjer je bog svojo mavrico postavil v »v oblake in bo v znamenje zaveze med menoj in zemljo«.

A bolj kot mavrična prihodnost v smrt vodi prihodnost, v kateri sprejemanja različnosti primanjkuje, ne prihodnost, ki je odprta in sprejemajoča. Pred LGBT-lokalom na Slovaškem sta pod streli prejšnji teden umrli dve osebi. Morilec, ki si je po umoru sodil sam, je bil sin skrajno desnega politika. Po umoru se je pred barom zbralo na tisoče ljudi, prišel je tudi predsednik slovaške vlade Eduard Heger in v rokah držal mavrično zastavo, ta pa je bila izobešena tudi na predsedniški palači. Kar je pomenljivo, dva poslanca vladne koalicije sta si spomladi prizadevala, da bi na javnih stavbah zakonsko prepovedali izobešanje mavričnih zastav.

Umora na Slovaškem sta posledica širjenja sovraštva proti skupnosti LGBT, ki ga že dolgo spodbujajo nekateri slovaški politiki. V Sloveniji so stvari podobne. Je to res prihodnost, ki si jo želi ljubljanski nadškof?