Volitve v ljubljanski študentski zbor

V sredo, 12. oktobra, so potekale volitve v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU). Na njih so slavili že do zdaj vladajoči skupini, Modro za študente (Modri) in Povezani, ter liste, ki so jima naklonjene. Opozicija, skupina Zagon in simpatizerji, naj bi bila v 43-članskem zboru osvojila le štiri mesta.

Študentski zbor ŠOU študenti Univerze v Ljubljani volijo vsaki dve leti. Za stolčke v njem lahko kandidirajo študenti, ki so del volilne liste. Vsaka fakulteta ima v zboru enega ali dva predstavnika, odvisno od velikosti. Velik del list ni deklarirano vključen v nobeno izmed treh poslanskih skupin v zboru, kljub temu pa je za večino znano, kateri skupini so blizu. Univerzitetna redakcija Radia Študent je pred volitvami opredelila vse liste.

Dejansko so se kandidati na volitvah borili le za 23 mest, za preostalih 20 je kandidirala le ena lista. Tako si je samodejni prihod v zbor pridobilo deset poslancev, ki so blizu Povezanim, šest blizu Modrim in dva blizu Zagonu, en poslanec ni opredeljen, en stolček bo ostal prazen.

Na skoraj vseh fakultetah, kjer je bilo list več, sta se za vstop v zbor borili dve listi. 

Ena je bila vedno na strani opozicije, Zagona, na drugi strani pa je bila ali lista, ki je blizu Modrim, ali lista, ki je blizu Povezanim. Jasno se vidi, kako tesno je zavezništvo Modrih in Povezanih, razdelili so si ljubljanske fakultete in tako zmanjšali možnost, da bi liste Modrih in Povezanih »kradle« glasove druga drugi.

Dejstvo pa je, da večine študentov študentska politika ne zanima, to se kaže tudi v dolgoletni nizki volilni udeležbi. Letos je na zasebni Šoli za risanje in slikanje glasoval le en študent oziroma študentka, za položaje sta se potegovala dva kandidata.

To je skrb zbujajoče, saj ŠOU upravlja nekaj manj kot štirimilijonski letni proračun, največji dohodkovni vir organizacije so koncesijske dajatve za študentsko delo. Ta proračun financira Kampus, projekt, ki ga nasprotniki vladajočih označujejo za neuspešnega, študentsko svetovalnico, različne prireditve in Radio Študent, s katerim je ŠOU že nekaj časa v sporu glede financiranja.

Na ljubljanski Fakulteti za družbene vede je kot opozicija listi, ki je blizu Modrim (Društveniki), kandidirala lista Fodem. Ta si želi »proaktivne študentske organizacije, ki se bo v politični areni aktivno zavzela za študentske pravice in interese. Znotraj samega ŠOU si želimo transparentno vodenje štirih milijonov evrov študentskega denarja in več financiranja za kulturo in izobraževanje ter finančno podhranjene zavode, kot je Radio Študent.« Podobne cilje imajo vse liste blizu Zagona.

Tudi tokrat ni šlo brez domnevnih kršitev volilnih predpisov, vladajoča koalicija je na Ekonomski fakulteti delila hrano in pijačo ter peljala volivce na volišče z eksplicitnimi navodili, koga naj volijo. Na Fakulteti za strojništvo pa naj bi bili Povezani »prijatelju enega od kandidatov grozili z izselitvijo iz prostora na Kampusu, kjer je imel delavnico za projekt, če omenjeni kandidat ne bi odstopil od kandidature,« trdi Fodem.

V vodstvu ŠOU torej ne moremo pričakovati večjih sprememb, še naprej bo vladala koalicija Modrih in Povezanih, znana predvsem po projektu Kampus, ki na leto porabi skoraj pol milijona evrov, večini študentov pa ne koristi, finančnem izčrpavanju Radia Študent in kršitvah volilnih predpisov vsaki dve leti.