Komercializacija visokega šolstva?

Šolsko ministrstvo je pripravilo predlog sprememb in dopolnitev zakona o visokem šolstvu, ki naj bi odpravile pravne vrzeli, na katere sta v preteklosti opozorila ustavno in računsko sodišče. Predlog je bil v javno razpravo poslan septembra, takrat pa se je v njem pojavil tudi člen, ki univerzam omogoča ustanavljanje gospodarskih družb kot posebnih pravnih oseb.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije menijo, da je člen, ki to ureja, ne samo preohlapen, pač pa tudi »dobro ponazarja interesno pristranskost predlagateljev, ki so se v noveli omejili na tematike v interesu komercialnih dejavnosti znotraj univerze, problematike, ki zadevajo akademsko skupnost samo, pa so odoložili v nedoločeno prihodnost«. Kot so zapisali v izjavi, se zdi, da Slovenija s predlagano novelo zakona »dokončno opušča koncept javne univerze kot neprofitne ustanove«.

V sindikatu so zadržani do predlagane ureditve pravne subjektivitete univerze in njenih članic. Če bi se recimo posamezna univerza odločila, da bi neki fakulteti v skladu s predlagano novelo podelila samostojno subjektiviteto na področju tržnih dejavnosti, bi lahko s tem zameglila razmejitev med javnim sektorjem in zasebnim podjetništvom. Še več, v sindikatu menijo, da skuša novela zakona strogo ločevanje dobičkov v javni in tržni dejavnosti zaobiti. Fakultete bi tako lahko po novem izvajale tržno dejavnost in ustanavljale podjetja, dobiček pa ne bi več veljal za del javnih financ. Fakultete bi imele tako »nekakšno ne povsem jasno določeno dvojno subjektiviteto«, pri čemer ni jasno, kakšne bi bile posledice tega, da fakultete ne bi bile posredni proračunski porabniki, kadar izvajajo tržno dejavnost – to bi se po mnenju sindikata lahko razumelo tudi kot njihov izvzem iz javnega plačnega sistema.

Predlagane spremembe so predvsem v interesu naravoslovno usmerjenih fakultet, ki so opravljanju tržne dejavnosti praviloma naklonjene. Navsezadnje šolski minister Igor Papič prihaja z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko – gre za eno od fakultet, ki so povezovanju z gospodarstvom izrazito naklonjene. Papič sam je na fakulteti nekoč soustanovil tako imenovano odcepljeno ali »spin-off« podjetje Reinhausen 2e, ki se ukvarja z izdelki in rešitvami na področju električne energije. Večinski delež podjetja je bil nato prodan nemškemu lastniku. Podobno so ustanavljanju odcepljenih podjetij naklonjeni v rektoratu ljubljanske univerze, katere rektor – Gregor Majdič – je prav tako soustanovitelj odcepljenega podjetja, in sicer podjetja Animacel, ki se ukvarja z zdravljenjem živali z matičnimi celicami na ljubljanski Veterinarski fakulteti.

Na ministrstvu zanikajo navedbe sindikata, češ da s predlogom želijo doseči ravno nasprotno, kot se jim očita, saj predlog izrecno določa, da mora javni visokošolski zavod presežek »nameniti zgolj in edinole za izvajanje in razvoj dejavnosti«, hkrati pa presežka odhodkov nad prihodki iz tržne dejavnosti »ne sme poravnati iz sredstev javne službe, pač pa je način pokritja slednjega prepuščen odločitvi ustanovitelja«.