V Sloveniji ni rasizma?

"Sodobni populistični recept v boju za kulturno hegemonijo je jasen. V enačbo je najprej treba dati nekaj moralne zaskrbljenosti glede 'naših otrok', vse skupaj pa začiniti še z nekaj nacionalizma, saj ta tleči ogenj dokončno spremeni v požar. Resnica ni pomembna, pomembna so »dejstva«, ki to resnico skonstruirajo – najprej na družbenih omrežjih. Piko na i nato postavi domnevno utišana večina, ki končno dobi svoj glas. V ZDA je to vlogo prevzelo gibanje Parents Defending Education, ki se sicer predstavlja kot združenje zaskrbljenih staršev, ki želijo zaščititi šole pred škodljivimi aktivističnimi agendami, a so v resnici zgolj satelitska organizacija konservativnih mrež, ki izdatno financirajo njihovo delovanje. Podobnost z domačimi gibanji zaskrbljenih staršev okrog izmišljene teorije spola ni naključje, tako kot niso naključje populistični napadi na znanstveno raziskovanje."

"Teh primerov je še veliko, vsi pa v osnovi temeljijo na nelagodju, ki ga sproži prevpraševanje samoumevnosti in udobnih položajev na pozicijah moči. Politike enakosti so trn v peti prav zato, ker spodjedajo to udobje. A v Sloveniji k sreči vsaj s kritično teorijo rase ne bomo imeli težav. Pri nas, kot vemo, ni rasizma, saj tudi črncev skorajda ni. Čefurji pa so, hvala bogu, beli."

(Sociolog in kolumnist Roman Kuhar o tem, da so politike enakosti trn v peti; via Delo)