One Piece Film: Red

za +

Krasni novi svet.

Eiichiro Oda je leta 1997 napisal in narisal mango One Piece, ki je postala tak bestseller, da je spočel serijo, ki je eksplodirala v masivni fenomen. Doslej so izšli stoštirje zvezki, po teh mangah pa so posneli več kot tisoč televizijskih animejev in štirinajst celovečercev, ki so One Piece prelevili ne le v sago, temveč v čudovit – tako rekoč marvelesken – kinematični univerzum, v katerem revolucionarni pirati, ki se borijo proti tiranski Svetovni vladi (in mornarici, njeni globalni policiji), spominjajo na upornike (in vesoljskega pirata, Hana Sola), ki se v Vojni zvezd borijo proti tiranskemu Galaktičnemu imperiju, toda Red – fantastično bizarni, osupljivo psihedelični, fascinantno razigrani mjuzikl – se direndajsko stegne v vse presenetljive, neznane in absurdne smeri, ko na Elegiji – otoku glasbe – na koncertni oder stopi skrivnostna Uta, najpopularnejša pevka na svetu, v resnici hči Shanksa, najslovitejšega pirata, in prijateljica Luffyja, najnadarnejšega pirata (kandidata za Kralja piratov in večnega iskalca mitskega zaklada »One Piece«), ki skuša svet – distopičen, umazan, brutalen, represiven, sužnjelastniški (številne piratske frakcije so tako destruktivne kot sile Svetovne vlade) – odrešiti in združiti s svojim peklenskim nezemeljskim glasom.

Ta glas, ki ji ga dejansko posodi »skrivnostna« pevka Ado, nova kraljica J-popa, je – v spregi z njeno hologramsko čarobnostjo – tako energičen, hipnotičen in prepričljiv, da lahko fene »prežarči« v svoj vzporedni svet, v katerem se lahko začne novo štetje, postpiratska doba. To kaže, da glas ni nič nevtralnega ali apolitičnega, temveč nekaj globoko angažiranega in političnega – glas ima silovito politično moč in revolucionarni potencial. (kino)